Alergija kot zanikanje lastne moči in strah pred življenjem

Alergija kot zanikanje lastne moči in strah pred življenjem

Če niste med tistimi nesrečneži, ki imajo spomladi alergije, zagotovo poznate koga, ki jih ima. Alergij je po svetu in pri nas vse več, vzrok ni povsem znan, lahko je krivo vedno bolj onesnaženo okolje, sprememba našega mikrobioma, pomanjkanje stika z naravo, kronični stres, prehrana ali pa so kriva naša čustva in notranji konflikti. Lahko pa da gre za kombinacijo vsega naštetega.

Po sodobni medicinski znanosti je alergija pretiran, neustrezen odziv imunskega sistema na snovi iz okolja, ki so sicer za večino ljudi neškodljive, npr.  cvetni prah, pršice, hrano, dlako živali ali določene kemikalije. Ko pride do stika z alergenom, telo napačno zazna to snov kot nevarno in začne sprožati imunski odziv, pri katerem se aktivirajo posebne celice (npr. mastociti) in sprostijo kemične snovi, predvsem histamin. Ta povzroča značilne simptome, kot so kihanje, srbenje, izcedek iz nosu, kožni izpuščaji, otekanje ali celo težave z dihanjem.

Genetski dejavniki

K razvoju alergije naj bi  prispevali tako genetski dejavniki (dedna nagnjenost k prekomernim imunskim odzivom) kot okoljski vplivi, med drugim onesnaženje, prekomerna higiena v zgodnjem otroštvu (t.i. higienska hipoteza), porušena črevesna mikrobiota, kronični stres ter prehrana, osiromašena z zaščitnimi hranili. Vse več raziskav potrjuje, da je stanje črevesja, kot pomembnega imunskega organa, tesno povezano z razvojem alergijskih bolezni. Sodobni pristopi zato poleg simptomatskega zdravljenja vedno bolj vključujejo tudi podporo imunskemu sistemu z uravnoteženo prehrano, probiotiki, zmanjšanjem izpostavljenosti toksinom ter s tehnikami za obvladovanje stresa.