Albanija odprla še zadnji sklop v pogajanjih za vstop v EU

Albanija je tako naredila nov korak na poti k članstvu v EU, potem ko je od oktobra lani že odprla preostalih pet pogajalskih sklopov.

Nazadnje je sredi septembra odprla četrti sklop pogajalskih poglavij o zelenem prehodu in trajnostni povezljivosti, premier Edi Rama pa je takrat izrazil željo, da bi tudi zadnjega odprli do konca letošnjega leta, kar se je sedaj tudi zgodilo.

“Odprtje zadnjega od vseh šestih pogajalskih sklopov z Albanijo je močan dokaz njene zavezanosti poti k EU,” je danes na omrežju X sporočila evropska komisarka za širitev Marta Kos.

“Prihodnje leto bo odločilno za pospešitev reform. To bo priložnost za Albanijo, da izkoristi zagon in svojo pot v EU naredi nepovratno,” je dodala.

Albanski premier Rama je medtem na današnji medvladni konferenci v Bruslju pozdravil dodaten zagon in naklonjenost širitvi, ki jo izkazuje EU, in dodal, da “Albanija nima druge možnosti”, kot da se pridruži uniji, poroča spletni portal Euronews.

“Širitev je za EU geopolitična nujnost in ključna prednostna naloga danskega predsedstva,” pa je povedala danska ministrica za evropske zadeve Marie Bjerre, katere država še do konca leta predseduje Svetu EU.

“Pridružitev naših partneric z Zahodnega Balkana po zaključku potrebnih reform je zelo pomembna. Današnji korak, s katerim se odpira zadnji pogajalski sklop v pogajanjih z Albanijo, kaže zavezanost te države k nadaljnjemu napredku na poti k članstvu v EU,” je dodala.

Skozi celotna pogajanja se bo nadaljevalo spremljanje napredka pri usklajevanju z zakonodajo EU in njenim izvajanjem ter z ustreznimi evropskimi standardi, so še poudarili pri Svetu EU.

V pogajanjih je sicer ključen prvi sklop pogajalskih poglavij, vezan na vladavino prava, saj se z njim pogajanja začnejo in končajo. Albanija je ta pogajalski sklop odprla na medvladni konferenci 15. oktobra lani.

Albanija je za članstvo v EU zaprosila leta 2009, status kandidatke pa je dobila junija 2014. Pristopna pogajanja je nato začela šele julija 2022.

Sprva je pogajanja začela skupaj s Severno Makedonijo, a so nato države članice njuna pristopna procesa ločile. Skopje bo namreč moralo na začetek vsebinskih pogajanj še počakati, ker v ustavo še ni vpisalo bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Sofije za podporo odprtju prvega sklopa v pogajanjih s Severno Makedonijo.