Politico: Pirc Musarjeva do Putina v istem taboru kot Orban

Slovenska levica živi v nacionalnem medijskem mehurčku. Njihove izjave in politične pozicije le redko naletijo na resno kritiko v t. i. dominantnih medijih. Kako bi le, ko pa so le-ti od njih življenjsko odvisni.

Tako jim je denimo “ušla” ključna primerjava podobnosti slovenske levice z oblastjo madžarskega premiera Viktorja Orbána. Denimo na zunanjepolitičnem področju, kjer sta tako madžarski premier kot slovenska predsednica države javno izrazila stališča, da bi morale evropske države na novo odpreti kanale komunikacije z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

“Odprimo neodvisen komunikacijski kanal z Rusijo,” je v zadnjem intervjuju dejal Orbán. “Naj se Američani pogajajo z Rusi, nato pa naj se tudi Evropejci pogajajo z Rusi in nato preverimo, ali lahko uskladimo stališča Američanov in Evropejcev.” Madžarski premier je k temu dodal, da je bil nazadnje v stiku s Putinom le dva tedna pred intervjujem, poroča Politico.

Isti medij je izpostavil, da Orbán ni osamljen pri tem stališču. Takšno stališče deli tudi slovenska predsednica države Nataša Pirc Musar. Ta se je maja letošnjega leta zavzela za oblikovanje “skupine modrecev”, ki bi z Rusijo začela izvajati nekakšno zakulisno oziroma tiho diplomacijo kot prvi korak do neposrednega dialoga. Kot je tedaj povedala za Politico, je bila prekinitev komunikacije z Rusijo ena od napak Evropske komisije. Takšni pogovori se sicer še niso realizirali.

Evropska unija je bila namreč odrinjena na stranski tir pri pogajanjih za sklenitev miru v Ukrajini. Iz pogajanj je bila izključena predvsem zaradi svoje šibke diplomatske moči. Ta pa izvira iz šibke vojaške moči držav članic in šibkih pooblastil, ki jih imajo evropske institucije na zunanjepolitičnem področju. Razloge za izključitev je mogoče najti tudi zunaj navedenih notranjih razlogov, in sicer v želji velikih sil, da omejijo pogovore na najvišji ravni na omejeno število udeležencev.

Ruski predsednik Vladimir Putin (Foto: epa)

Proruski tabor slovenske levice

Tuji mediji redko poglobljeno pišejo o Sloveniji. V kolikor bi jo spremljali podrobneje, jih stališča Nataše Pirc Musar ne bi niti malo presenetila. Slovenska levica je de jure del zahodnega sveta, de facto pa oscilira med zahodno identiteto in politiko, ki bi jo najlaže pripisali kaki državi iz kluba “neuvrščenih”. Pomemben del tranzicijske levice nasprotuje članstvu v zvezi Nato. Skrajna stranka Levica to javno razglaša, v Socialnih demokratih so to javno izražali njeni prominentni člani, predsednik vlade Robert Golob pa je celo zagrozil svojim državljanom z referendumom o izstopu iz zveze Nato. Politike in publicisti različnih izpostav tranzicijske levice so navadno polna usta kritike na račun ZDA in sramežljivo odobravajočega odnosa do Rusije. Nataša Pirc Musar ni pri tem nobena izjema.

Sramežljivo prorusko stališče slovenske levice in podobnost tega stališča s tistim, ki ga izraža madžarski premier Orbán, bi bilo v zdravem medijskem okolju vir zadrege za levico. Ta je namreč v preteklih letih ostro kritizirala madžarskega premiera zaradi cele vrste politik, ki jih je sprejemala njegova vlada.

Predsednici države smo poslali novinarska vprašanja, v kateri smo jo prosili za pojasnila stališč. Njene odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

S. K.