Aktivna politika zaposlovanja tudi v prihodnje v podporo najbolj ranljivim

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja bodo tudi v obdobju med letoma 2026 in 2030 usmerjeni predvsem v podporo najbolj ranljivim skupinam na trgu dela. Posebna pozornost bo namenjena starejšim, mladim, nizko izobraženim in prejemnikom denarne socialne pomoči. Vlada je smernice za izvajanje teh ukrepov potrdila v januarju.

Povečanje zaposljivosti in hitrejša aktivacija brezposelnih

V ospredju prihodnjega obdobja bo povečanje zaposljivosti brezposelnih iz ranljivih skupin ter njihovo učinkovitejše vključevanje na trg dela. Poudarek bo na zmanjševanju dolgotrajne brezposelnosti, hitrejši aktivaciji starejših od 50 let in nizko izobraženih ter hitrejšem prehodu mladih do 29. leta starosti iz brezposelnosti v zaposlitev. Pomemben cilj bo tudi krepitev znanj in veščin, ki jih zahteva sodoben trg dela.

Izzivi trga dela ostajajo podobni

Po ugotovitvah smernic se izzivi na trgu dela v primerjavi s prejšnjim obdobjem niso bistveno spremenili. Med ključnimi izzivi ostajajo demografske spremembe, pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile ter vpliv digitalizacije in tehnološkega razvoja.

Demografske spremembe in pomanjkanje delovne sile

Demografski trendi močno vplivajo na razmere na trgu dela. Število upokojencev se povečuje, delovno aktivna populacija pa se zmanjšuje, kar povzroča pomanjkanje delovne sile v določenih sektorjih. To zahteva spodbujanje daljše delovne aktivnosti starejših delavcev ter prilagajanje programov aktivne politike zaposlovanja, zlasti na področju usposabljanja in izobraževanja.

Digitalizacija prinaša nove izzive in priložnosti

Digitalizacija in avtomatizacija po eni strani zmanjšujeta potrebo po določenih poklicih, predvsem v proizvodnji in administrativnih dejavnostih, po drugi strani pa ustvarjata nova delovna mesta, ki zahtevajo drugačna znanja in kompetence. Zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem po znanjih se pojavlja strukturna brezposelnost, saj prostih delovnih mest ni mogoče zapolniti z ustrezno usposobljenimi kadri.

Poudarek na znanju, veščinah in vseživljenjskem učenju

Zato bodo programi aktivne politike zaposlovanja v prihodnje še bolj usmerjeni v usposabljanje, pridobivanje novih znanj in razvoj kompetenc, predvsem na področju digitalnih spretnosti. Poseben pomen bo imelo spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki omogoča prekvalifikacijo in nadgradnjo znanj skozi celotno delovno dobo.

Raznoliki ukrepi za večjo zaposlenost

Med ukrepi, ki jih predvideva katalog ministrstva za delo, so programi formalnega in neformalnega izobraževanja, nadomeščanje in delitev delovnih mest, subvencije za zaposlovanje, kreiranje novih delovnih mest, spodbujanje delovne in socialne vključenosti ter podpora socialnemu podjetništvu. Posebno pozornost namenjajo tudi spodbujanju samozaposlovanja s svetovanjem in subvencijami.

Sredstva v državnem proračunu

V spremembah državnega proračuna za letošnje leto je za ukrepe aktivne politike zaposlovanja namenjenih več deset milijonov evrov. Za kreiranje delovnih mest je predvidenih 36 milijonov evrov, za usposabljanje in izobraževanje 19,1 milijona evrov ter za spodbude za zaposlovanje 12 milijonov evrov. Za izplačilo denarnih nadomestil brezposelnim je v proračunu načrtovanih 200,8 milijona evrov.

Vir: sta

The post Aktivna politika zaposlovanja tudi v prihodnje v podporo najbolj ranljivim appeared first on Lokalec.si.