4. srečanje kmetijskih gospodarstev Donosna kmetija v času podnebnih sprememb

Občina Lukovica je v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije pripravila že 4. srečanje kmetijskih gospodarstev, tokrat na temo Donosna kmetija v času podnebnih sprememb. Moderator srečanja je bil Gregor Trebušak, sodelovali pa so mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, dr. Andreja Sušnik, Agencija Republike Slovenije za okolje, dr. Žiga Malek, Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani, član mreže Team Europe Direct, dr. Lovro Sinkovič, Kmetijski inštitut Slovenije, na okrogli mizi pa še poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Janez Beja, Pavla Pirnat,., terenska svetovalka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Sašo Kašnik, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Uvodoma je navzoče pozdravila županja mag. Olga Vrankar, ki je poudarila: »Vesela sem, da se vas je zbralo v tako velikem številu in da ste si vzeli čas za današnje srečanje. Vaša udeležba dokazuje, da nam je mar za naše podeželje in prihodnost kmetijstva. Tudi na občini se zavedamo pomena kmetijske dejavnosti, ki ni zgolj kmetijska proizvodnja, temveč pomemben del identitete našega podeželja in naše kulturne krajine. Naslov današnjega srečanja je Donosna kmetija v času podnebnih sprememb je zelo aktualna, saj se dotika prav vsakega izmed vas, ki se ukvarjate s kmetijstvom. Tudi sama, kot veste, prihajam iz kmečkega okolja in dobro vem, da je kmetovanje način življenja, ki zahteva veliko znanja, vztrajnosti, odrekanja in odgovornosti. Ko govorimo o ohranjanju kmetij, ne moremo govoriti samo o tradiciji, predanosti in ljubezni do zemlje. Govoriti moramo tudi o tem, ali je delo na kmetiji dovolj donosno, da družini omogoča dostojno življenje in da ostane še kaj sredstev za vlaganje v razvoj, ne pa zgolj za preživetje. Pomembno je tudi vprašanje, ali mladi v prevzemanju kmetije vidijo priložnost in ne zgolj obveznosti. Želim si, da bi mladi v kmetijstvu videli prihodnost ter možnost za razvoj in življenje, v katerem bosta njihovo delo in znanje spoštovana in cenjena. Prihodnost kmetijstva namreč ni samo vprašanje, kaj bo raslo na naših njivah, temveč tudi, kdo jih bo obdeloval in ali bo od tega lahko živel. Podnebne spremembe ta vprašanja še dodatno izpostavljajo. Narava ima svoj ritem, ki ga ne moremo preprosto spremeniti, zato na marsikaj nimamo neposrednega vpliva. Naša pridelava ni odvisna le od razmer doma, temveč tudi od dogajanja drugod po svetu. Zato pogovor o podnebni odpornosti naših kmetij ne more biti omejen samo na vreme nad domačimi njivami. Danes želimo odpreti predvsem uporabna in koristna vprašanja: kako bolje razumeti podnebna tveganja, kako pridelavo prilagoditi zemljiščem in razmeram ter kako strokovno znanje povezati z vašimi izkušnjami, da vam bo pomagalo pri konkretnih odločitvah. Pomembna je tudi pot pridelkov od kmeta do potrošnika oziroma vprašanje, kako ti sploh pridejo do kupcev. Zato bomo spoznali tudi model tržnice REKO, ki temelji na neposredni prodaji, pri kateri kupci izdelke naročijo vnaprej in jih nato prevzamejo pri ponudnikih. To je ena od možnosti za tesnejše povezovanje tistih, ki hrano pridelujejo, in tistih, ki jo kupujemo. Vesela sem, da so danes z nami strokovnjaki, ki bodo vsak s svojega področja osvetlili vprašanja, pomembna za prihodnost kmetovanja. Verjamem, da boste v njihovih predavanjih našli uporabne informacije, nove zamisli in morda tudi kakšno rešitev za svojo kmetijo. Želim si, da bi bilo današnje srečanje priložnost za pogovor, izmenjavo izkušenj, vprašanj in dobrih praks. Zavedam se, da vseh težav, s katerimi se srečujete na kmetijah, ne moremo rešiti na občinski ravni. Lahko pa povezujemo ljudi, omogočamo izmenjavo znanja in skupaj iščemo rešitve, ki so smiselne za naše območje. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Razvojnemu centru Srca Slovenije, katerega direktorica, gospa Mojca Štepic, je danes z nami, za uspešno sodelovanje. Predavateljem se že vnaprej zahvaljujem za posredovano znanje, predvsem pa se zahvaljujem vam, spoštovani kmetovalci, da ste si vzeli čas in se nam pridružili. Naj bodo naše kmetije tudi v prihodnje žive, uspešne in odporne na spremembe, ki jih prinaša čas. Hvala vam za vaše delo, vztrajnost in vse, kar s svojim trudom prispevate k naši lokalni skupnosti.«

Za njo je zbrane nagovorila Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije: »Spoštovana županja, predstavniki strokovnih institucij, spoštovani kmetovalci in kmetovalke, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu! Letošnje srečanje smo namenili temi, ki postaja za prihodnost slovenskega kmetijstva vse pomembnejša: kako ohranjati in razvijati donosno, odporno ter dolgoročno vzdržno kmetijo v času, v katerem živimo. Kot je že omenila gospa županja, je kmetijstvo veliko več kot zgolj gospodarska dejavnost. Je temelj naše prehranske varnosti, pomemben del lokalnega gospodarstva, skrbnik naše kulturne krajine in ena tistih dejavnosti, ki neposredno povezujejo človeka z naravo. S svojim delom ohranjate naše podeželje živo, skrbite za obdelanost zemljišč in pomembno prispevate h kakovosti življenja v občini Lukovica in širše. Vendar se tudi kmetijstvo danes sooča z vse zahtevnejšimi razmerami. Spremenjeni vremenski vzorci, naraščajoči stroški in vse zahtevnejše načrtovanje dela vplivajo na dolgoročno vzdržnost in ekonomsko uspešnost kmetij. Vse težje je načrtovati zgolj na podlagi izkušenj iz preteklosti, zato postajajo znanje, prilagajanje in pravočasno odločanje še pomembnejši. Prav zato je vprašanje prilagajanja podnebnim spremembam hkrati tudi vprašanje, kako zagotoviti prihodnost naših kmetij. Današnji program nam ponuja več pogledov na te izzive. Razumevanje podnebnih trendov in njihovih posledic je pomembno izhodišče za sprejemanje premišljenih odločitev na kmetijah, ki morajo upoštevati značilnosti posameznih območij. Uspešnost kmetije pa ni odvisna samo od pridelave, temveč tudi od tega, kako pridelki in izdelki dosežejo kupce. Zato bomo danes spoznali tudi nekaj primerov, ki imajo potencial za uveljavitev in nadaljnji razvoj v občini Lukovica. Veselim se tudi okrogle mize, ki bo povezala različne poglede. Prav s povezovanjem izkušenj strokovnjakov in vas, ki se vsakodnevno soočate s konkretnimi izzivi na svojih kmetijah, pogosto nastajajo najboljše rešitve. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Občini Lukovica za organizacijo srečanja, vsem predavateljem za pripravljenost, da z nami delite svoje znanje, in seveda vsem vam, spoštovani gostje, ki s svojim delom in prisotnostjo prispevate k razvoju kmetijstva v Lukovici.« Na koncu je vsemvsem zaželela uspešno izmenjavo mnenj in prijetno srečanje.

Prvo predavanje je bilo predavanje dr. Andreje Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje o podnebju, spreminjanju le-tega in kaj to pomeni za slovenske kmetije. Seveda ob tem nismo mogli mimo nekdanjih praks, ko smo se zanašali na stare bukve in pratike, ter niti mimo tega, da nam podnebne spremembe lahko prinesejo tudi kakšno pozitivno stvar. Torej le ni vse tako črno, kot si mislimo. Je pa res, da se temperature v povprečju dvigujejo, da so vse bolj pogosta sušna obdobja, pojavljajo se vročinski valovi in tropske noči (noči, ko se temperatura ne spusti pod 20 stopinj). Obenem je razložila, da je suša skrita stvar, saj imamo lahko zgornjo plast zemlje vlažno, pod njo pa vse suho. Sušno vroče vreme je idealno za razvoj škodljivcev, torej podnebje vpliva na več dejavnikov, kar moramo v prihodnje upoštevati.

Dr. Žiga Malek iz Biotehniške fakultete je spregovoril na temo Vplivi podnebnih sprememb po svetu na slovenski kmetijsko-prehranski sistem. Težave povezane s podnebnimi spremembami pestijo mnoge in med njimi so številne pridelovalke hrane, ki jo uvažamo. Zato se moramo prilagajati tako mi kot drugi, a ne le za to, kar je, ampak tudi zato, kar še prihaja. Številke o nastali škodi, posredno tudi zaradi suše, so tudi v deželah, kjer imajo namakalne sisteme že dalj časa kot mi, neverjetne.

Dr. Lovro Sinkovič iz Kmetijskega inštituta Slovenije je spregovoril o oceni primernosti zemljišč za trajnostno kmetijstvo in prilagajanje slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam. Podnebne spremembe namreč spreminjajo pogoje kmetijske pridelave in zato vse pomembnejše postaja vprašanje, kaj in kje pridelovati. Projekt RajonSI je ciljno raziskovalni projekt Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v sodelovanju s strokovnjaki s področja poljedelstva, travništva, sadjarstva, vinogradništva, pedologije in prostorskega načrtovanja ter področnimi svetovalci KGZS. Na ta način ugotovijo, katera zemljišča so primerna za katero kulturo, da jo lažje izberemo in s tem zmanjšamo pridelovalno tveganje tudi z dolgoročnim prilagajanjem podnebnim spremembam.

Mojca Šepic nam je spregovorila o Reko tržnici o poti od pridelovalca do kupca brez posrednikov. Ideja je prenesena s Finske, kjer deluje že nekaj časa. Prodaja poteka v zaprtem krogu tako, da kupec naroči kar proizvajalec ponuja in potem, ko odda naročilo, na določen čas prejme vse to na mestu prevzema. Ponudba je lokalna in zagotavlja svežo in doma pridelano zelenjavo oziroma vse, kar je na ponudbi v tistem tednu.

Sledila je še okrogla miza o pogledih naprej, na kateri so svoja menja ob pomoči moderatorja Gregorja Trebušaka podali županja mag. Olga Vrankar, dr. Andreja Sušnik, Agencija republike Slovenije za okolje, dr. Žiga Malek, Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani, član mreže Team Europe Direct, dr. Lovro Sinkovič, Kmetijski inštitut Slovenije, poslanec Janez Beja, Pavla Pirnat, univ. dipl. inž. agr. terenska svetovalka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Sašo Kašnik, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Po zanimivem pogovoru, ki bi mu lahko rekli soočenje z resničnostjo, je sledilo še prijetno druženje ob pogostitvi, ki ga je tokrat pripravila gostiteljica srečanja Občina Lukovica.

Avtor: DJD; Foto: DJD