30 let višjega strokovnega izobraževanja: znanje, ki ga slovensko gospodarstvo potrebuje

1 hour ago 16

Višje strokovno izobraževanje v Sloveniji letos praznuje 30 let. Ob pomembnem jubileju je na Brdu pri Kranju potekala slovesnost, na kateri je zbrane nagovoril minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević. Poudaril je, da Slovenija potrebuje dobro usposobljene ljudi, ki znajo pridobljeno znanje uporabiti tudi v praksi. Prav to je ena največjih prednosti višjega strokovnega izobraževanja, ki že tri desetletja pomembno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva.

V Sloveniji danes deluje 49 višjih strokovnih šol, ki izvajajo več kot 30 študijskih programov, vanje pa je vključenih okoli 10.000 študentov. V treh desetletjih so višje strokovne šole izobrazile več deset tisoč diplomantov, ki danes delajo v slovenskih podjetjih, javnih službah in drugih organizacijah. “Naj bo današnji jubilej tudi zaveza za prihodnost. Zaveza, da bomo še naprej gradili sistem višjega strokovnega izobraževanja, ki bo povezoval znanje in prakso, mladim odpiral priložnosti ter gospodarstvu zagotavljal strokovne in ustvarjalne kadre,” je poudaril minister dr. Borut Rončević.

Kar 40 odstotkov študijskega programa je namenjenega praktičnemu izobraževanju

Ena ključnih prednosti višjih strokovnih šol je tesno sodelovanje z delodajalci. Kar 40 odstotkov študijskega programa je namenjenega praktičnemu izobraževanju, zato študenti že med študijem pridobivajo delovne izkušnje in spoznavajo konkretne zahteve poklica. Takšen način izobraževanja koristi tako študentom kot gospodarstvu. Študentom omogoča lažji prehod v zaposlitev, podjetjem pa dostop do kadrov z znanjem in praktičnimi izkušnjami, ki jih potrebujejo. Pomembna prednost višjih strokovnih šol je tudi njihova dostopnost po različnih delih Slovenije, saj so tesno povezane z lokalnim gospodarstvom.

Študijski programi morajo slediti spremembam v gospodarstvu

Minister je opozoril tudi na spremembe, ki jih prinašajo nove tehnologije. Umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalizacija že spreminjajo številne poklice, zato se mora temu prilagajati tudi izobraževanje. Ni več dovolj, da mladi znajo uporabljati digitalna orodja. Razumeti morajo njihovo delovanje, znati kritično presojati informacije in umetno inteligenco uporabljati odgovorno. To so znanja, ki bodo vse pomembnejša tako pri zaposlovanju kot pri nadaljnjem izobraževanju.

Pri posodabljanju študijskih programov imajo pomembno vlogo tudi delodajalci, predavatelji, mentorji in diplomanti. Prav njihove izkušnje iz prakse lahko pokažejo, katera znanja in spretnosti so potrebni ter kje so možnosti za izboljšave.

Trideset let uspešnega razvoja in jasna usmeritev za prihodnost

Višje strokovno izobraževanje je v treh desetletjih postalo pomemben del slovenskega izobraževalnega sistema. Njegova prednost je predvsem v tem, da omogoča pridobivanje uporabnega strokovnega znanja, se odziva na potrebe delodajalcev in ponuja možnosti za nadaljnje izobraževanje. “Trideset let uspešne poti je pomemben dosežek. Še pomembnejše pa je spoznanje, da je pred višjim strokovnim izobraževanjem prihodnost,” je ob jubileju poudaril minister.

Ob zaključku se je zahvalil ravnateljem, predavateljem, mentorjem, delodajalcem in vsem, ki so v preteklih treh desetletjih prispevali k razvoju višjega strokovnega izobraževanja v Sloveniji.

Posnetek: (15) Facebook

M. D.

Read Entire Article