(VIDEO) Gospe v oranžnih majicah praznujejo prvo leto skupne vadbe

47 minutes ago 15

Ko smo jih pred letom dni prvič obiskali, jih je bilo sicer manj, a so že takrat izžarevale veselje, zagnanost in navdušenje nad skupnimi jutranjimi vadbami. Leto pozneje je njihova skupina številčnejša, začetni zanos pa ni prav nič pojenjal. Nasprotno, v tem času so stkale nova prijateljstva, pridobile številne izkušnje in dokazale, da lahko preprosta jutranja telovadba postane pomemben del vsakdana.

Njihova jutra imajo ustaljen ritem. Ob osmih se zberejo na pokritem balinišču, opravijo vadbo, nato pa si marsikatera vzame čas še za pogovor in kavo. Prav ta del druženja jim, kot pravijo, pomeni skoraj toliko kot sama telovadba.

»Začelo nas je 23, danes pa nas je že 36,« je zadovoljna Marija Dragoš, predsednica kočevske Šole zdravja.

V enem letu niso pridobile le novih članic, temveč tudi številne izkušnje, prijateljstva in znanja. Njihovo delovanje namreč ni omejeno zgolj na jutranje razgibavanje.

Najstarejša članica šteje 86 let

Med članicami so ženske različnih starosti, ki jih povezuje želja po gibanju in druženju. Najstarejša med njimi je 86-letna Marija.

Kot je pojasnila predsednica Marija Dragoš, je Marija kljub letom zelo dejavna, trenutno pa zaradi poškodbe roke ne more sodelovati pri vadbi. Ko sta se pred kratkim pogovarjali, ji je povedala, da ji je redna telesna dejavnost veliko pomenila. Prepričana je tudi, da ji je predhodno gibanje pomagalo pri okrevanju in ohranjanju gibljivosti poškodovane roke.

Prav njen primer lepo ponazarja, kako pomembno je redno gibanje tudi v poznejših življenjskih obdobjih. Telesna dejavnost pomaga ohranjati gibljivost, ravnotežje in mišično moč, kar je še posebej pomembno pri starejših.

Toda članice poudarjajo, da ne gre zgolj za telesno pripravljenost. Pomemben je tudi občutek pripadnosti, medsebojna podpora in dejstvo, da imajo vsako jutro priložnost za srečanje.

Brez prisile in tekmovanja, predvsem pa z veliko dobre volje

Nekatere članice so bile telesno dejavne že pred vključitvijo v Šolo zdravja, druge pa so zaradi vsakodnevnih obveznosti in življenjskih okoliščin za gibanje prej težje našle čas.

Marija Dragoš pravi, da ji je bila telovadba blizu že prej, saj je morala zaradi zdravstvenih razlogov redno izvajati vaje. Danes pa ji skupinska vadba pomeni še nekaj več.

»Meni je zelo všeč, ker je vadba v dopoldanskem času. Vse je sproščeno, nobene prisile ni. Če kakšen dan ne moreš priti, pač ne prideš. Ko lahko, se nam pridružiš in telovadiš,« je pojasnila.

Prav ta sproščenost je ena od značilnosti skupine. Ni pomembno, koliko je katera stara, kako dobro je telesno pripravljena in ali se lahko vadbe udeleži prav vsak dan.

Ob tem ne gre zanemariti niti psihološkega vidika. V tretjem življenjskem obdobju se vsakdan pogosto spreminja, več je zdravstvenih obveznosti, marsikdo pa se sooča tudi z osamljenostjo. Redna srečanja, pogovori in občutek pripadnosti lahko zato pomembno prispevajo h kakovosti življenja.

Marija Dragoš je posebej poudarila, da je poleg gibanja izjemno pomembno tudi prijetno druženje, predvsem iskreni pogovori ob kavi in pozitivna energija, ki jo članice dobijo druga od druge.

V enem letu niso le telovadile

Čeprav so njihova jutra namenjena predvsem vadbi, je bilo prvo leto delovanja precej bolj pestro, kot bi si morda predstavljali.

Članice so se udeležile izobraževanja za izvajanje vadbe 1000 gibov po metodi dr. Nikolaya Grishina, ki predstavlja osnovo njihove vsakodnevne telesne dejavnosti. Znanje so nadgradile še z izobraževanjem 300 gibov za moč, ki je potekalo na Turjaku.

Sodelovale so tudi v čistilni akciji pri domu upokojencev, se udeležile zbora članov v Ljubljani in predavanja Centra za krepitev zdravja. Vključile so se še v knjižne pogovore v knjižnici v okviru projekta OLJKA.

Pomemben del njihovega delovanja je tudi povezovanje z drugimi skupinami Šole zdravja.

Ob Kočevskem jezeru so pripravile srečanje članov iz jugovzhodne Slovenije, ki so se ga udeležile skupine s Turjaka, iz Rašice, Velikih Lašč in Dolenje vasi. Srečanje ni bilo namenjeno zgolj druženju, saj so udeleženci skupaj izvedli tudi vaje.

Pozneje so se ponovno srečali na Turjaku, kjer so svoje znanje dodatno nadgradili.

Posebej lepo izkušnjo jim je predstavljal obisk stanovalcev doma starejših občanov, kjer so predstavile svoje vaje in k telovadbi povabile tudi stanovalce.

»Kar nekaj smo naredile,« je prvo leto povzela predsednica in izrazila željo, da bi tako nadaljevale tudi v prihodnje.

IMG 6757 scaled

Njihova jutranja vadba ima natančno določen vrstni red

Čeprav vse poteka sproščeno, vadba ni prepuščena naključju. Članice sledijo programu 1000 gibov in priročniku, ki so ga prejele na izobraževanju.

Kot je pojasnila Majda Petek, ena od članic kočevske skupine, imajo vaje določen vrstni red, ki ga upoštevajo pri vsakodnevni telovadbi.

Začnejo z razgibavanjem prstov in ramen, nadaljujejo z vajami za vrat in trup, nato sledijo vaje za ravnotežje in noge. Vadbo sklenejo s hojo in pozdravom soncu.

Takšna zasnova omogoča postopno razgibavanje različnih delov telesa, pri čemer je pomembno, da vsak posameznik vaje izvaja v skladu s svojimi zmožnostmi.

Članice so se v enem letu s programom že dobro seznanile, zato je jutranja vadba postala del njihovega vsakdana.

Oranžne majice so postale njihov zaščitni znak

Kočevskih članic Šole zdravja danes ni težko prepoznati. »Ljudje nas že poznajo. Smo oranžne,« je z nasmehom povedala Marija.

Toda za enotnimi oblačili se skriva tudi zgodba o podpori lokalnega okolja. Prve oranžne majice sta članicam omogočila sponzorja Sebastjan Vovko in Janez Smola. Pozneje so dodatna oblačila kupile tudi s pomočjo sredstev iz županovega sklada Občine Kočevje.

Župan Gregor Košir jih je ob neki priložnosti tudi osebno obiskal na jutranji vadbi in skupaj z njimi telovadil.

Oranžna barva tako ni le prepoznavni znak Društva Šola zdravja, temveč tudi simbol njihove povezanosti in pripadnosti skupini.

Imajo celo svojo himno

Ob koncu pogovora smo izvedeli še eno zanimivost. Kočevska skupina Šole zdravja ima tudi svojo himno.

Besedilo je napisala Francka Milošević, glasbo pa Marijin sin Miha Dragoš.

Himna je še ena posebnost skupine, ki je v enem letu iz rednih jutranjih srečanj razvila precej več kot zgolj organizirano telovadbo.

Za uspešno prvo leto so hvaležne tudi podpornikom

Ob prvi obletnici delovanja članice niso pozabile na vse, ki so jim pomagali pri začetkih in nadaljnjem razvoju skupine.

Majda Petek je v njihovem imenu izrazila zahvalo Občini Kočevje in Društvu upokojencev Kočevje, ki sta jim omogočila uporabo pokritega balinišča ob domu upokojencev. Prav zaradi pokritega prostora lahko telovadijo praktično v vseh vremenskih razmerah. Zahvala je bila namenjena tudi Nevenki Požar, ki jim je že dvakrat omogočila uporabo prostorov Vrtnega centra Požar za izvedbo izobraževanj.

Prav tako so se zahvalile našemu odgovornemu uredniku Ivanu Gabriču za objave v naših medijih ter za sponzorstvo dogodka ob prvi obletnici vadbe.

Največja zahvala pa je bila namenjena članicam in vaditeljicam, ki vsako jutro skrbijo, da skupina živi in se razvija.

Eno leto pozneje jih je več, njihova energija pa ostaja enaka

Obisk je znova pokazal, da za dobro počutje niso pomembni le telesna pripravljenost, gibljivost in vzdržljivost. Enako dragoceni so pogovor, smeh, občutek sprejetosti in ljudje, s katerimi lahko deliš svoj vsakdan.

Kočevske članice Šole zdravja tako že leto dni dokazujejo, da je mogoče tudi v tretjem življenjskem obdobju dan začeti dejavno, v dobri družbi in z nasmehom. In če sodimo po njihovem zadovoljstvu in vse številčnejši skupini, jim razlogov za nadaljevanje zagotovo ne manjka.

Read Entire Article