19 držav članic EU zaprosilo za ugodna posojila EU za obrambne zmogljivosti – a brez Slovenije

Med 19 držav članic Evropske unije se bo razdelilo 150 milijard evrov posojil, ki so na voljo v okviru evropskega instrumenta za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti. Med njimi pa ni Slovenije, čeprav gre v konkretnem primeru za ugodna posojila, saj ta za posojila sploh ni zaprosila. “Seveda ne, ker je poraba sredstev iz instrumentov EU posojil podvržena sistematičnemu nadzoru …,” v zvezi s tem izpostavlja ekonomistka in nekdanja poslanka Monika Gregorčič.

V luči spremenjenih varnostnih razmer v svetu, med drugim povezanih z rusko agresijo na Ukrajino in potrebi po krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic EU, je Evropska komisija marca predlagala vzpostavitev instrumenta SAFE. 21. maja je bil v Uniji dosežen dogovor o vzpostavitvi novega finančnega mehanizma SAFE.

Strelivo, rakete, topniški sistemi, sistemi zračne in protiraketne zaščite, zmogljivosti za kopensko bojevanje, zaščita kritične infrastrukture, oprema za kibernetsko varnost, brezpilotni letalniki in vesoljske zmogljivosti so po poročanju STA med zmogljivostmi, ki jih bo mogoče financirati s pomočjo omenjenih posojil.

Za posojila zaprosile vse naše sosednje države, največ se obeta Poljski

Poljski se obeta daleč največ sredstev, in sicer 43,7 milijarde evrov. 16,7 milijarde evrov bo po predvidevanjih šlo Romuniji, po 16,2 milijarde evrov Franciji in Madžarski, 14,9 milijarde evrov pa sosednji Italiji. Med prejemnicami posojil so še Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Portugalska, Slovaška in Španija. Podrobneje si lahko okvirno višini posojil po državah ogledate spodaj:

Okvirna dodelitev sredstev (Vir: EU)

Začetek velikega poka na področju obrambe

“Začenjamo veliki pok na področju obrambe. Ne samo v finančnem smislu, ampak tudi kar se tiče implementacije,” je v znak zadovoljstva izpostavil evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius in opomnil, da je minilo zgolj 168 dni, odkar je bil predstavljen predlog uredbe, ki je predstavljal podlago za vzpostavitev instrumenta SAFE.

Kubilius je v zvezi sredstvi še pojasnil, da so bila ta med države članice razporejene skladno s tem, za koliko so te zaprosile, ob tem ni bilo posebnega ključa za razdeljevanje. Razkril je tudi, da namerava 13 držav članic v svoje projekte vključiti Ukrajino oziroma bodo sami projekti namenjeni podpori tej državi.

Evropski komisar Andrius Kubilius (Foto: epa)

Čeprav lahko posojila SAFE pridobijo le države članice EU, lahko pri skupnem javnem naročanju sodelujejo tudi države pristopnice k EU, države kandidatke in potencialne države kandidatke. Prav tako pa tudi države, ki so z EU podpisale partnerstva na področju varnosti in obrambe, kot so Albanija, Kanada, Japonska, Moldavija, Severna Makedonija, Norveška, Južna Koreja in Združeno kraljestvo. 

Do konca novembra bo treba posredovati zahtevano dokumentacijo

Do konca novembra bodo imele evropske države čas, da v Bruselj posredujejo načrte, kjer bodo konkretno predstavljene načrtovane naložbe v obrambne zmogljivosti. Komisija bo prejeto pregledala in ocenila. V prvem četrtletju leta 2026 pa je mogoče pričakovati izplačilo prvih sredstev.

“Slovenija ni pokazala interesa, ker da se lahko zadolžuje ugodneje,” je v zvezi z odločitvijo Slovenije, da ne zaprosi za ugodna posojila, na družabnem omrežju X izpostavil dopisnik Dela Peter Žerjavič. “Hrvaška 1,7 mrd, za Slovenijo to ni zanimivo. Neverjetno,” je postopanje Slovenije komentiral podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, politični komentator in kolumnist Edvard Kadič in se ob tem podal vprašanje: “Ima Iran ugodnejše pogoje?!”

“Seveda ne, ker je poraba sredstev iz instrumentov EU posojil podvržena sistematičnemu nadzoru …,” je v zvezi z vestjo izpostavila nekdanja poslanka Državnega zbora RS, ekonomistka in pedagoginja Monika Gregorčič. Nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) in trenutni odgovorni urednik informativnega programa na Planet TV Uroš Urbanija pa je pristavil naslednje: “Pa naj kdo še ne reče, da nimamo vrhunskega menedžerja: 19 predsednikov vlad ni sposobnih dobiti kredita po takih obrestih kot naš Golob. Bojim se samo, da Golob ne gre na banko, ampak preprosto še za nekaj odstotkov dvigne davke … obrestna mera je v tem primeru 0.”

Ž. N.