15 najbolj strupenih odpadkov na svetu: Arzen

S pomočjo umetne inteligence smo sestavili seznam 15 nevarnih strupenih snovi, ki kot odpadki ogrožajo okolje in naše zdravje. V naslednjih tednih bomo za vsakega od njih pogledali, kako in kje nastaja ter kje na svetu je teh odpadkov največ.

Vsak od teh strupenih odpadkov zahteva ciljno rešitev: preventivo, varno zbiranje, nadzorovano odlaganje in dolgoročno sanacijo onesnaženih območij. Nekateri med njimi nastajajo po celem svetu, drugi bolj lokalno – a vsi predstavljajo globalni okoljski problem.

Arzen

Arzen je izjemno strupen polkovinski element, ki se v okolju pojavlja tako naravno kot tudi kot posledica industrijske dejavnosti. Kot odpadek predstavlja zelo resno okoljsko in zdravstveno tveganje, saj je kancerogen, hkrati pa se zlahka širi po vodi, zraku in tleh.

Arzen vpliva na kožo, pljuča, jetra, ledvice, srce in ožilje ter povzroča spremembe na koži, motnje krvnega obtoka, bolezni dihal in različne oblike raka. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam je še posebej nevarna, saj so simptomi sprva neopazni, poškodbe pa trajne.

V prehranski verigi se arzen kopiči predvsem v vodi, rižu, morskih sadežih in ribah, kar pomeni, da lahko do človeka pride tudi po posredni poti, brez neposrednega stika z onesnaženim okoljem.

Kje nastaja arzen kot odpadek?

Glavni viri odpadnega arzena so:

1. Rudarjenje in taljenje kovin

Arzen se pojavlja kot primes v rudah bakra, zlata, svinca in cinka. Pri njihovi predelavi prehaja v zrak, tla, žlindro in odpadne vode.

2. Proizvodnja pesticidov in konzervansov za les

V preteklosti se je arzen množično uporabljal kot insekticid in zaščita za les. Stari premazi, železniški pragovi in skladišča so še danes velik vir onesnaženja.

3. Industrija stekla, elektronike in kemikalij

Arzen se uporablja v polprevodnikih, zlitinah in posebnih steklih. Tehnološki odpadki so pogosto nevarni, če niso pravilno obdelani.

4. Sežiganje premoga in industrijskih odpadkov

Premog naravno vsebuje arzen, ki se ob zgorevanju sprošča v ozračje in pepel.

5. Neustrezno odlaganje industrijskih odpadkov

Odlagališča brez zaščite omogočajo izpiranje arzena v tla in podtalnico.

Kje v svetu je arzena največ?

Največje okoljske obremenitve z arzenom so bile dokumentirane v Bangladešu in Indiji, kjer je arzen množično prisoten v podtalnici in pitni vodi, na območjih severne Kitajske, v delih Čila in Argentine ter na nekaterih rudarskih območjih v ZDA. Na teh lokacijah je zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prizadetih več deset milijonov ljudi.

Arzen se sicer najpogosteje kopiči v:

1. Podtalnici in pitni vodi

To je najnevarnejša oblika onesnaženja, saj neposredno vpliva na zdravje prebivalstva in povzroča množične zastrupitve.

2. Rudniških in industrijskih tleh

Tla v okolici rudnikov in talilnic ostajajo onesnažena desetletja in arzen prehaja v rastline.

3. Rečnih sedimentih

Industrijski izpusti povzročajo kopičenje arzena v usedlinah rek, od koder lahko znova preide v vodni sistem.

4. Pepelu in zgorevalnih ostankih

Pepel iz premoga in industrijskih sežigalnic pogosto vsebuje visoke koncentracije arzena.

Arzen v Sloveniji

V Sloveniji se arzen pojavlja predvsem na območjih z dolgo industrijsko in rudarsko tradicijo, kjer je bil sproščen kot stranski produkt predelave kovin in kurjenja premoga. Povišane koncentracije so bile zaznane v tleh, sedimentih in na nekaterih industrijskih degradiranih območjih, kjer se zaradi obstojnosti elementa še danes izvaja okoljski monitoring in postopna sanacija.

The post 15 najbolj strupenih odpadkov na svetu: Arzen appeared first on Eko Dežela.