13 živil, ki jih ne bi smeli uživati po pretečenem roku uporabe

Na embalaži hrane se pojavljajo različni datumi, zato je zmeda skoraj neizogibna. »Uporabno najmanj do« praviloma govori o kakovosti, okusu in teksturi, ne nujno o takojšnji nevarnosti. “Porabiti do” pa je strožje opozorilo, posebej pri hitro pokvarljivih živilih. Težava v domači kuhinji nastane takrat, ko vse datume obravnavamo enako in se zanašamo samo na vonj.

Vonj je pri nekaterih živilih dober namig, ni pa zanesljiv varnostni test. Nekatere nevarne bakterije ne spremenijo okusa, vonja ali videza hrane dovolj očitno, da bi jih prepoznali. Zato je pri določenih živilih po izteku roka ali ob znakih kvarjenja bolje končati razpravo in jih zavreči. Strokovna priporočila za varno ravnanje s hrano poudarjajo predvsem štiri osnove: čistočo, ločevanje surovih in kuhanih živil, pravilno toplotno obdelavo ter hlajenje.

Datum na embalaži ni vedno enako opozorilo

Pri suhih testeninah, rižu, moki, sladkorju ali začimbah je rok pogosto bolj povezan s kakovostjo kot z varnostjo. Mleta paprika, cimet ali kumina po daljšem času izgubijo vonj in moč, a to še ne pomeni, da so nevarni. Drugače je pri živilih z veliko vlage, beljakovin in maščob, kjer se bakterije lažje množijo.

V hladilniku se tveganje ne ustavi, le upočasni. USDA FSIS navaja, da so kuhani ostanki hrane v hladilniku praviloma varni tri do štiri dni, surovo mleto meso in perutnina pa imata precej krajši čas varnega hranjenja, pogosto le dan ali dva.

Katera so hitro pokvarljiva živila?

Otroška hrana, meso in ribe zahtevajo največ previdnosti

Otroška hrana je posebna kategorija. Pri njej rok ni le stvar okusa, temveč hranilne sestave in varnosti za dojenčka. Po izteku roka je ne uporabljajte. Pri dojenčkih ni prostora za ugibanje, saj so prehranske potrebe natančne, morebitne napake pa imajo lahko večje posledice.

Surovo meso, perutnina in ribe so druga skupina, kjer pravilo »samo povonjaj« ni dovolj. Sluzasta površina, kisel vonj, sivkasta ali zelenkasta barva ter nenavadna mehkoba so jasni znaki, da živilo ni več za uporabo. Surove ribe je najbolje porabiti hitro, praviloma v dnevu ali dveh, ali jih zamrzniti. FDA v svojih smernicah za shranjevanje opozarja, da datumi na izdelkih niso vedno vodilo za varno uporabo, zato je treba upoštevati priporočene čase hranjenja in način shranjevanja.

Jajca niso za paniko, a tudi ne za slepo zaupanje

Jajca so dražja kot nekoč, zato jih marsikdo nerad zavrže. Če so bila ves čas pravilno hranjena v hladilniku, so lahko uporabna tudi nekaj časa po označenem datumu, vendar jih je treba preveriti. Plavajoči test v vodi pomaga oceniti starost jajca, še bolj pomembno pa je, da jajce razbijemo v ločeno skodelico. Pokvarjeno jajce ima izrazit neprijeten vonj. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko tudi čista in nepoškodovana jajca vsebujejo salmonelo, zato je pravilno hranjenje in toplotna obdelava ključna.

>> Ali veste, katera živila še veljajo za naravne afrodiziake?

Živila: Mehki siri, delikatese in ostanki iz restavracije

Pri sirih je meja precej jasna. Trdi siri včasih dopuščajo, da plesniv del odrežemo dovolj široko stran od madeža. Pri mehkih sirih, kot so skuta, kremni sir, rikota, brie ali narezani in drobljeni siri, plesni ne rešujemo. Mayo Clinic opozarja, da se pri mehkih sirih plesen lahko razširi globlje, kot jo vidimo, ob njej pa lahko rastejo tudi bakterije, kot so listerija, salmonela in E. coli.

Delikatesne salame, šunke, narezki in pripravljeni mesni izdelki imajo veliko vlage in so občutljivi. Če postanejo lepljivi, sluzasti, kislega vonja ali spremenjene barve, sodijo v smeti. Enako velja za ostanke iz restavracije, ki so nekaj časa potovali domov, nato pa čakali v hladilniku. Tudi ob pravilnem hlajenju jih je najbolje porabiti v treh do štirih dneh.

Jagode, listnata zelenjava in plesen

Jagode, maline in podobno mehko sadje se hitro kvarijo. Če je ena jagoda plesniva, odstranite tudi tiste, ki so se je dotikale, preostale pa dobro preglejte. Plesen se pri mehkem sadju širi hitro in pogosto ni omejena le na viden puh.

Listnata zelenjava je podobno občutljiva. Špinača, solata, rukola in ohrovt naj ne bodo sluzasti, rumenkasti ali neprijetnega vonja. Velike vreče oprane solate so priročne, a jih je treba po odprtju porabiti hitro. Če se bliža konec uporabnosti, je bolje zelenjavo porabiti v kuhani jedi ali smutiju, dokler je še čvrsta in sveža.

Kako shraniti sveže jagode

Oreščki in olja se pokvarijo drugače

Orehi, lešniki, mandlji in druga jedrca ne postanejo vedno nevarni takoj, ko so stari, lahko pa postanejo žarki. To se pozna po grenkem, postanem ali kislem priokusu. Maščobe v oreščkih in oljih oksidirajo, posebej ob svetlobi, toploti in zraku. Zato jih hranimo v dobro zaprtih posodah, stran od štedilnika in sonca.

Podobno velja za olja. Odprta steklenica oljčnega, sončničnega ali drugega olja ne bi smela leta stati ob kuhalni plošči. Če olje greni, ima vonj po starem ali pusti neprijeten občutek v ustih, ga ne uporabljajte več. Pri kakovostnih oljih se s časom izgublja tudi aroma, zaradi katere smo jih sploh kupili.

Varčevanje s hrano ne pomeni tveganja

Zavržena hrana je resen problem, zato ni smiselno metati stran vsakega izdelka dan po datumu. Toda varčevanje ne sme pomeniti igranja loterije z živili, ki so znana po hitrem kvarjenju. Največ lahko naredimo že prej: kupujemo z načrtom, hladilnik naj bo dovolj hladen, surovo meso hranimo ločeno, ostanke hitro ohladimo, odprte izdelke označimo z datumom in redno pregledamo predale.

Najboljši domači test je kombinacija razuma, datuma, načina hranjenja in videza. Pri suhi hrani si lahko privoščimo več presoje. Pri otroški formuli, surovem mesu, ribah, mehkih sirih, narezku, plesnivem mehkem sadju in sumljivih ostankih pa je odgovor bolj strog. Če dvomite, živilo raje zavrzite. Obisk zdravnika je dražji od kosa sira ali zavitka solate.

Štiri živila, ki jih naslednji dan ni pametno jesti brez premisleka

Oljčno olje in chia semena: ali viralna živila res izboljšajo zdravje črevesja?

Objava 13 živil, ki jih ne bi smeli uživati po pretečenem roku uporabe se je pojavila na Vse za moj dan.