12 stopenj izgorelosti: kako jih prepoznati, presekati in se vrniti k sebi

Izgorelost ne udari kot strela z jasnega. Ne zgodi se v enem dnevu, tednu ali mesecu. Je tih, a vztrajen proces, ki se lahko odvija mesece ali celo leta, ne da bi ga v celoti prepoznali. Človek, ki danes leži izčrpan in brez moči, je še pred nekaj meseci morda z entuziazmom sprejemal nove naloge, verjel, da zmore vse, in si niti v sanjah ni predstavljal, da bo nekoč moral prositi za pomoč. A telo in um imata svojo mejo. In ko ju predolgo ignoriramo, nas zaustavita.

Kako organizirati delovni čas, da ne izgorimo

Izgorelost ne pride nenadoma

Razumevanje tega procesa je ključnega pomena za preprečevanje in okrevanje. Znanih je 12 stopenj izgorelosti, ki jih je mogoče razbrati v obnašanju, čustvovanju in telesnem počutju posameznika.

Stopnja 1: potreba po dokazovanju

Na začetku gre za zagon. Ljudje občutijo močno potrebo po tem, da se izkažejo. Morda želijo navdušiti nadrejenega, uresničiti pričakovanja družine ali potrditi svojo vrednost. V tej fazi ni še nič patološkega, a je točka, kjer se tlak začne kopičiti.

Stopnja 2: pretirana delavnost

Delo postane način življenja. Oseba podaljšuje delovne ure, redno zanemarja odmore in si ne vzame časa za počitek. Pri tem ne gre več za navdušenje, temveč za občutek nuje.

Stopnja 3: zanemarjanje lastnih potreb

Ko delovne obveznosti prevladajo, posameznik začne opuščati stvari, ki jih sicer potrebuje za dobro počutje. Spregleda telesne znake utrujenosti, preskoči obroke, zavrne druženja in vse pogosteje prestavi spanje.

Stopnja 4: notranji konflikt in krivda

Oseba postane razdvojena. Po eni strani želi ustrezati, po drugi čuti napetost, nezadovoljstvo in morda že prve znake potrtosti. Pogosto krivdo projicira na druge: nadrejene, sistem ali bližnje.

Stopnja 5: vrednote se premaknejo

Delovni uspeh postane osrednja vrednota. Vse drugo se začne dojemati kot motnja ali nepotreben luksuz. Vse manj je časa za smeh, igro in sproščenost. Vse več odločitev temelji izključno na funkcionalnosti.

Stopnja 6: zanikanje težav

Čeprav se začnejo pojavljati jasni znaki izčrpanosti, jih posameznik ignorira. Težave z želodcem, glavoboli, tesnoba ali slab spanec postanejo del vsakdanjika. Pomanjkanje energije se dojema kot nekaj, kar je treba preprosto “premagati”.

Stopnja 7: umik iz družbenega okolja

V tej fazi se oseba začne umikati. Prijatelje vidi kot breme, družina postaja moteča. Umik ni zavesten, temveč posledica izčrpanosti in nezmožnosti, da bi razložil, kaj se dogaja.

Stopnja 8: vedenjske spremembe

Oseba se lahko razdraži ob malenkostih, deluje hladno ali cinično, postaja manj dostopna in se pogosto odziva s pasivno agresijo. To pri bližnjih povzroči skrbi, a pogosto ne vedo, kako pristopiti.

Stopnja 9: depersonalizacija

Posameznik se odmakne od lastne identitete. Ima občutek, da deluje avtomatično, kot stroj. V ogledalu ne prepozna več sebe. Veselje do življenja popolnoma zbledi.

Stopnja 10: praznina in odrevenelost

V tej fazi oseba opisuje občutek praznine. Ne čuti več ne žalosti ne veselja. Pogosto išče uteho v alkoholu, tabletah ali kompulzivnih vedenjih. Zdi se, da nič več ne pomaga.

Stopnja 11: depresivnost in izgubljenost

Občutki brezizhodnosti, ujetosti in popolne izčrpanosti prevzamejo vsakdan. Težko je vstati iz postelje, težko je govoriti z ljudmi, celo misli postanejo počasne.

Stopnja 12: popolni zlom

Fizični in duševni zlom. Telo se lahko sesede. Oseba izgubi stik z realnostjo, pogosto pride do hospitalizacije. V tej fazi brez strokovne pomoči okrevanje ni mogoče.

Kako prepoznati izgorelost v sebi in drugih

Izgorelost se pogosto prikrade tistim, ki so najbolj vestni, odgovorni in čuteči. Prav ti redkeje poiščejo pomoč. Pomembno je, da znamo prepoznati znake tudi pri drugih in jim ponuditi varen prostor za pogovor. Nevsiljivo vprašanje, ali je vse v redu, lahko pomeni ogromno.

Bodite pozorni na naslednje znake:

• vse več odpovedanih srečanj ali umik iz družbe
• redne pritožbe nad utrujenostjo
• cinični, otopeli ali neobičajno čustveni odzivi
• zanemarjanje videza ali prehrane

Kdaj poiskati pomoč

Če utrujenost ne mine tudi po več prostih dneh, če oseba izgubi zanimanje za stvari, ki so ji bile prej pomembne, ali če se pojavi občutek, da nič več nima smisla, je čas za pogovor z zdravnikom ali psihoterapevtom. Pomoč ni znak šibkosti, temveč prvi korak k ozdravitvi.

Kako si lahko pomagamo sami

Prvi korak: priznanje

Priznati si, da smo na robu, je pogumno dejanje. Šele ko si priznamo, lahko začnemo spreminjati rutino.

Ustvarjanje novega ritma

Začetek okrevanja se začne z zmanjšanjem dražljajev in povrnitvijo osnovnih navad: dovolj spanja, prekinitev z delom, uravnotežena prehrana.

Pomembnost skupnosti

Ljudje okrevajo hitreje, če niso sami. Skupnost, družina, prijatelji in podpora kolegov so ključni v procesu zdravljenja.

Dovolite si počitek brez občutka krivde

V sodobni družbi, ki časti nenehno produktivnost, je težko počivati brez krivde. A ravno počitek je osrednji del okrevanja. Odmik od dela ni pobeg, temveč naložba v dolgoročno dobrobit.

Članek temelji na znanstveno priznanih stopnjah izgorelosti, ki jih je mogoče povezati tudi z izkušnjami mnogih ljudi, ki so se vrnili iz roba. Vsi si zaslužimo življenje, v katerem ne izgubljamo sebe.

Kako organizirati delovni čas, da ne izgorimo

Objava 12 stopenj izgorelosti: kako jih prepoznati, presekati in se vrniti k sebi se je pojavila na Vse za moj dan.