10 vsakdanjih stvari, ki jih čistimo narobe – in zakaj to lahko škoduje zdravju?

Čistimo, brišemo, razkužujemo. A vseeno mnoge stvari, ki jih vsak dan uporabljamo, ostajajo polne bakterij. Na prvi pogled bleščijo, a v resnici so lahko med najnevarnejšimi v našem domu. Od telefona do zobne ščetke, od vzglavnika do daljinskega upravljalnika. Večina ljudi jih čisti narobe, pogosto premalo ali z napačnimi sredstvi.

Zakaj čisto ni vedno res čisto?

Človeško telo se nenehno dotika predmetov, ki jih redko razkužimo. Telefon se dotika obraza, rok in miz, vzglavnik zbira znoj in kožne celice, gobice za pomivanje posode pa postanejo popoln gojiščni prostor za bakterije.

V raziskavah so znanstveniki ugotovili, da je povprečen mobilni telefon umazanejši od straniščne deske, vzglavnik pa po enem mesecu vsebuje na tisoče pršic. Čistilne navade so pogosto površne – mnogi mislijo, da je dovolj, če predmet obrišejo na hitro ali ga splaknejo z vodo. A s tem ne odstranijo tistega, kar je res nevarno: mikroorganizmov, ki se hitro razmnožujejo in lahko povzročajo okužbe.

Čiščenje doma

Telefon – največja zbirka bakterij v žepu

Telefon je skoraj ves čas v naših rokah, na mizi, v torbi, pogosto celo v kopalnici. Na njem se nabira umazanija, pot, ostanki ličil in bakterije z različnih površin. Suha krpa tu ne pomaga, saj odstrani le prah, ne pa mikrobov.

Najbolj učinkovito je čiščenje z alkoholnimi robčki ali mikrovlakneno krpo, rahlo navlaženo z razkužilom, ki vsebuje vsaj 70 odstotkov alkohola. Telefon je priporočljivo očistiti vsak dan, zlasti če ga uporabljamo med jedjo ali po stiku z javnimi površinami.

Vzglavnik je skrit zbiralnik pršic in znoja

Menjava prevleke ni dovolj. Vzglavnik skozi leta vpija pot, maščobo in odmrle kožne celice. V notranjosti se razmnožujejo pršice, ki povzročajo alergije, zamašen nos in draženje oči.

Strokovnjaki svetujejo, da se vzglavnike pere vsak mesec ali pa jih ob sončnih dneh zračimo na prostem. Sončna svetloba uničuje mikroorganizme in odstranjuje neprijeten vonj. Sintetične vzglavnike lahko operemo v pralnem stroju, peresne pa zaupamo čistilnici.

Ušesne slušalke so majhne, a polne ušesnega masla

Slušalke so stalni spremljevalec pri poslušanju glasbe ali pogovorih, a le redko jih očistimo. Ušesno maslo in kožne celice se nabirajo na mrežici, kjer ustvarjajo toplo okolje za bakterije.

Za čiščenje uporabimo majhno ščetko ali vatirano palčko in robček z alkoholom. Po vsakem daljšem poslušanju jih obrišemo, vsaj enkrat tedensko pa temeljito razkužimo. Tako preprečimo tudi vnetja ušesnega kanala, ki se pogosto pojavijo po dolgotrajni uporabi umazanih slušalk.

Gobica za pomivanje – bakterijska bomba v kuhinji

Kuhinjska gobica je eden najbolj onesnaženih predmetov v gospodinjstvu. Topla vlaga, ostanki hrane in detergent ustvarjajo idealne razmere za rast bakterij. Po enem tednu uporabe jih lahko vsebuje več milijard.

Najbolje je, da gobico menjamo vsak teden ali pa jo razkužimo v mikrovalovni pečici. Položimo jo na krožnik, navlažimo in segrevamo približno minuto. Mikrovalovi uničijo večino mikroorganizmov, a če ima gobica neprijeten vonj, jo raje zavržemo.

Ključavnice in kljuke: vsak jih prime, nihče jih ne čisti

Kljuke so med najbolj dotikanimi površinami v vsakem domu. Na njih se prenašajo bakterije z rok, zato so pogost vir okužb.

Redno čiščenje s krpo, navlaženo z alkoholnim čistilom, prepreči nabiranje mikrobov. Zlasti v sezoni prehladov je priporočljivo razkuževanje dvakrat tedensko. To velja tudi za kljuke v hladilnikih, vratih omaric in kopalnic.

Zobna ščetka je vsak dan v ustih, a redko res čista

Zobna ščetka se po vsaki uporabi zmoči, kar omogoča razmnoževanje bakterij. Le izpiranje z vodo ne zadošča.

Najbolj učinkovito je, da jo enkrat na teden namočimo v raztopino kisa ali razkužila za ustnice, kar odstrani mikrobe in preprečuje plesen. Zobno ščetko je treba zamenjati vsake tri mesece ali prej, če so ščetine že razcefrane.

Ne smemo je shranjevati v zaprtih škatlicah, kjer se vlaga ne posuši. Naj stoji pokonci in se suši na zraku.

Pralni stroj – čisti perilo, a se sam umaže

V notranjosti pralnega stroja se nabira vlaga, ostanki detergenta in plesni. Ti povzročajo neprijeten vonj in lahko okužijo perilo.

Priporočljivo je, da enkrat mesečno zaženemo prazen cikel pranja pri visoki temperaturi z dodatkom kisa ali specialnega čistila za stroj. Po vsakem pranju pustimo vrata odprta, da se notranjost osuši. Tesnila ob vratih občasno obrišemo z alkoholno krpo, saj se tam zadržujejo bakterije.

Deska za rezanje, limona

Deska za rezanje – nevarna, če jo le speremo z vodo

Deske, na katerih režemo meso, zelenjavo ali kruh, so pogosto polne drobnih razpok, kjer se zadržujejo ostanki hrane. Le izpiranje z vodo po rezanju surovega mesa ni dovolj in lahko povzroči prenos bakterij kot sta salmonela ali E. coli.

Najboljša naravna razkužila sta limona in sol. Po uporabi desko zdrgnemo z mešanico limoninega soka in soli, nato speremo z vročo vodo. Lesene deske menjamo pogosteje, ker se z leti obrabijo in jih je težje očistiti.

Daljinski upravljalnik je tih prenašalec mikrobov

Daljinski upravljalnik pogosto prehaja iz rok v roke, pade na tla, konča na kavču ali v kuhinji. Na gumbih se nabira maščoba in prah.

Vsaj enkrat tedensko ga obrišemo z robčkom, namočenim v alkoholno razkužilo. Pri tem pazimo, da vlaga ne pride med gumbe. Če uporabljamo isti daljinec več članov družine, ga čistimo še pogosteje.

Očala – majhna površina za velik učinek

Mnogi očala brišejo s papirnatim robčkom, kar ustvarja drobne praske na steklu. Tkiva na papirju so pretrda, kar sčasoma oslabi premaz proti odsevom.

Najbolje je uporabiti razpršilo za čiščenje leč in mikrovlakneno krpo. Očala je priporočljivo čistiti vsak dan, saj se na njih nabirajo kapljice maščobe in prah, ki motijo vid.

Kaj se zgodi, če predmete čistimo nepravilno?

Slabe navade pri čiščenju pomenijo več kot le estetsko težavo. Dolgotrajno izpostavljanje bakterijam oslabi imunski sistem in poveča možnost okužb. Pogosto se težave kažejo kot draženje kože, alergije ali vnetja dihal.

Čiščenje je lahko preprosto, če upoštevamo nekaj osnovnih pravil. Najpomembnejše je, da uporabljamo pravilna sredstva in prave materiale. Alkohol, kis in mikrovlakna so zanesljivi pomočniki, ki odstranijo mikroorganizme brez škodljivih ostankov.

Nasveti za bolj zdravo čiščenje doma

Redno čiščenje naj bo del vsakdana, ne le ob koncu tedna. Bolje je vsak dan narediti nekaj minutnega čiščenja predmetov, ki jih pogosto uporabljamo, kot pa enkrat mesečno temeljito.

Pri čiščenju uporabljajmo rokavice in prezračimo prostor, da ne vdihavamo hlapov čistil. Uporabljajmo naravna sredstva, kjer je to mogoče – kis, limonin sok in soda bikarbona so učinkovita, okolju prijazna in cenovno dostopna.

Manj kemikalij, več učinkovitosti

Naravna sredstva niso le varnejša, temveč pogosto tudi bolj učinkovita kot industrijski izdelki. Kis raztaplja vodni kamen in uničuje bakterije, limona razkužuje in odišavi, soda bikarbona pa vpija vonjave in čisti površine.

S kombinacijo teh treh sestavin lahko nadomestimo večino čistil, ki jih običajno kupujemo. To ne pomeni le prihranka, ampak tudi manjšo obremenitev za okolje.

Čist dom je naložba v zdravje

Resnično čist dom ni tisti, ki diši po razkužilu, ampak tisti, kjer bakterije nimajo pogojev za rast. S pravilnim čiščenjem telefonov, zobnih ščetk, vzglavnikov in drugih predmetov zmanjšamo tveganje za okužbe in podaljšamo njihovo življenjsko dobo.

Vsak dotik s čisto površino pomeni manj priložnosti za bolezni. Navada, da predmete redno čistimo pravilno, je ena najboljših naložb v zdravje celotne družine.

Po tuširanju v tuš kabini uporabite ta pripomoček, čiščenje bo lažje

Objava 10 vsakdanjih stvari, ki jih čistimo narobe – in zakaj to lahko škoduje zdravju? se je pojavila na Vse za moj dan.