VERONIKA DESENIŠKA – na Starem gradu v Celju

Recenzija muzikala avtorjev Leona Firšta in Janeza Usenika:

VERONIKA DESENIŠKA na Starem gradu v Celju

Piše: Franc Križnar

Program in nastopajoči …

Vse od 2016 tečejo vsakoletne poletne postavitve muzikala v mestu ljubezni, v Celju Veronika Deseniška. Avtorja te znamenite resnice in legende sta skladatelj Leon Firšt (1994) in libretist Janez Usenik.

Od letošnjih štirih napovedanih postavitev pod milim nebom in pod okriljem Starega gradu Celje (27. 6. do 4. 7.) pred več tisoč glavo množico hvaležnih obiskovalcev, sem si ogledal in slišal tisto prvo (27. jun.) in bil z njo v vseh avtorskih in izvedbenih pogledih več kot zadovoljen. Če le-to primerjam s kar nekaj TV- in filmskimi ogledi, z nekaj živimi tovrstnimi ogledi pa tudi nekaj s tujimi (mdr. pred nekaj meseci tudi z eno od predstav Aladdina na enem od Broadwayjskih odrov v New Yorku), morem reči, da so tako zgledi kot naši domači, slovenski uspehi na tem področju tudi z omenjeno celjsko Veroniko Deseniško več kot upravičeni. V organizaciji Celja-mesta grofov, Zavoda Celeia Celje in Mestne občine Celje smo tako podoživeli v glasbenem, pevskem, plesnem in igralskem pogledu zgodbo o Veroniki Deseniški, ki je pravzaprav slovenska zgodba o Romeu in Juliji in je po besedah tokratnih (po)ustvarjalcev največji slovenski ep. Scenarij muzikala pa govori tudi o tem, kako je Friderik II. Celjski mesto Celje zgradil kot spomenik njuni ljubezni. Meni se je omenjeni ogled ponudil tudi v okviru (vseh) slovenskih glasbenih možnosti na omenjeno tematiko, ki pa jih ni veliko. V okviru zadane tematike gre tudi za napovedani simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške (1380-1425), ki bo med resnico in legendo Veronike Deseniške nekoč in danes (Preddvor, 5. sep. 2025), opozoril tudi na to. Od širše tovrstne tematike sta tako na glasbenem področju na prvem mestu operi Urh, grof celjski (1894) Viktorja Parme in Veronika Deseniška (1941-1945) Danila Švare, hrvaški Valček Veronika Desenićka (1986) v avtorstvu in izvedbi Taborgradskih dečkov v žanru narodno zabavne glasbe, omenjeni muzikal (2016) in song/popevka avtorice in izvajalke Raiven Veronika (2024).

Levo: Začetek muzikala

Desno: Eden začetnih množičnih prizorov

Da je Veronika Deseniška kot legenda tudi v Celju še vedno živa, je dokazal mladi slovenski skladatelj L. Firšt. S svojim muzikalom je napisal pravi zgodovinski glasbeni spektakel. Zlasti za njene celjske izvedbe in ponovitve na celjskem Starem gradu (2016 →) velja, da lahko še dandanes tam doživite vznemirljivo srednjeveško ljubezensko zgodbo prav tam, kjer se je pred več kot 500 leti tudi zgodila. Z glasbenimi in gledališkimi ter sodobnimi medijskimi tehničnimi sredstvi oblečenimi v 3D-video mapping¹ projekcijo (Tomislav Gangl in Jaka Kotnik). Te vas popeljejo v samo središče dogajanja. V teh oblikah in vsebinah se odvije zgodba o boju za oblast, političnih spletkah, vstaji ljudstva ter nesmrtni ljubezni Veronike in Friderika, ki se od drugih ljubezni (alias: Romea in Julje, Ruslana in Ljudmile, …) razlikuje samo v eni stvari: ta je povsem resnična!

Vsebina: zgodba temelji na stari legendi iz obdobja rodbine Celjskih grofov in govori o Frideriku II. Celjskem, sinu Hermana II. Celjskega, ki na potovanju po družinskih posestvih sreča Veroniko Deseniško in se vanjo zaljubi. Friderikova žena Elizabeta Frankopanska v sumljivih okoliščinah umre, kar Frideriku in Veroniki omogoči poroko. Ko za Elizabetino smrt izve Elizabetina družina, Frankopani, Celjanom napovejo vojno. Herman in njegov vitez Jošt Soteški pa se spomnita, da se lahko spopadu izognejo, če vso krivdo zvalijo na Veronikine domnevne čarovniške moči in ji sodijo, še preden frankopanska vojska prispe do Celja. A meščani Celja se očitno lažni obtožbi uprejo in dosežejo oprostilno sodbo, kar pa Hermana ne ustavi in takoj po sojenju naroči Veronikin umor.

Legenda o Veroniki Deseniški in Frideriku II. Celjskem, prestolonasledniku ene najvplivnejših evropkih vladarski rodbin 14. stol. je navdihnila kopico najpomembnejših slovenskih literatov, ki so nam na to temo podarili več romanov, dram, pesmi, oper in likovnih del. Čas je že bil, da se zgodba končno pojavi v veličastni obliki muzikala, ki sta ga mojstrsko ustvarila scenarist J. Usenik in uspešni slovenski pisec muzikalov (Cvetje v jeseni, Vesna, …) skladatelj L. Firšt, nekdaj čudežni otrok, danes pa pri svojih dobrih 30 letih, eden vodilnih skladateljev srednje generacije, čigar skladbe redno izvajajo po vsej Evropi.

Levo: Friderik II. Celjski/Klemen Bunderla …

Desno: Veronika/Eva Černe Avbelj in Friderik II. Celjski/K. Bunderla …

Razvajenega grofa Friderika v predstavi upodablja vsestransko talentirani Klemen Bunderla, njegovo ljubezen Veroniko Deseniško pa igra in poje Eva Černe Avbelj, ki že več kot desetletje obvladuje vse od Slovenske popevke do nacionalnih opernih in drugih inštitucij. Zgodbo, v kateri grof Herman zaradi neodobravanja sinovega razmerja z dekletom nižjega stanu, Veroniko, obtoži čarovništva (kar je bil tudi prvi zabeleženi čarovniški proces na Slovenskem), poleg prej naštetih, izvaja še ekipa več kot 50 nastopajočih. Med njimi so znana imena slovenskih muzikalov: Marjan Bunič (Herman II. Celjski), Željka Predojević Korošec (Elizabeta Frankopanska), Srđan Milovanović (Jošt Soteški), Tjaša Hrovat Steklasa v alternaciji z Mašo Tiselj (Nuna), Gregor Ravnik (Trgovec) idr.; pa še 17-članski mešani (pevski) zbor.

“Obleka naredi človeka, prizorišče pa predstavo,” saj omenjene predstave tega muzikala potekajo na Starem gradu v mogočni srednjeveški utrdbi (največji v Sloveniji) na strmem hribu nad Celjem. Predstava poteka na dvojnem odru, ki ju povezujejo ogromne stopnice, spodnji oder pa je posebej za predstavo zgrajen v pet metrov globokem obrambnem jarku. Fascinantna gledališka luč, najnaprednejše 3D-projekcije, ki grajske stolpe in zidove oblečejo v pravljične scene in zahteven zvočni sistem, so skriti v ogromnih, a ponoči skoraj nevidnih konstrukcijskih stolpih. Ti gledalcu in poslušalcu omogočijo, da izgubi občutek, kje se začne leto 1450 in za zdaj konča v letih 2016-2025. Verjetno je ob vedno aktualni zgodbi in sijajni umetniški izvedbi tudi celostno doživetje zaslužno, da muzikal, zagotovo največji celjski kulturni projekt tega tisočletja, v Celje, mesto ljubezni, privablja številne obiskovalce.

Muzikal Veronika Deseniška sta l. 2016 napisala skladatelj L. Firšt in scenarist J. Usenik. Delo je bilo krstno izvedeno 5. jul. 2016 na Starem gradu v Celju v režiji režiserja Marka Plantana (asistentka Sara Lucu), vokalni casting Barbara Grabar, vodja predstave Karmen Sluga Lukec, maskerka Nataša Castaldi, pomočnica vodje predstave in rekviziterka Tinkara Strenčan, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky, lučni mojster Klemen Kuhar, inštruktor mečevanja Roman Vučajnk in pod umetniškim vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Med preostalimi protagonisti tega celjskega muzikala naj izpostavimo vsaj še koreografinjo Anjo Zupanc, kostumografinjo Ino Čebular, scenografa Miha Peperka, ozvočevalce iz Fancy Music, d.o.o., tonskega mojstra Mateja Kovše