V oddaji Report odmeval tržaški in goriški model duševnega zdravstva

Centri za duševno zdravje, psihiatrični oddelki, stanovanjske skupnosti, delavnice, laboratoriji ... V Trstu in Gorici ima dediščina psihiatrične revolucije Franca Basaglie podobo razvejane mreže storitev, na katere lahko ljudje v stiski računajo. Tako je bilo slišati v nedeljski televizijski oddaji Report, ki je enega svojih poglobitvenih prispevkov posvetila oskrbi duševnih bolnikov v Italiji. Pod polurni prispevek Avrò cura di te (Poskrbel bom zate) sta se podpisali Marzia Amico in Giulia Sabella (posnetek je na voljo na portalu raiplay.it).

Pred mikrofon sta povabili tako uporabnike in uporabnice centrov za duševno zdravje kot psihiatre in druge zaposlene. Izkušnje so zelo različne: nekateri pravijo, da so jim centri za duševno zdravje (CSM) rešili življenje, drugi, da so tamkajšnji zdravniki preobremenjeni in se zato pacientom ne morejo ustrezno posvečati.

Svetle in temne plati

V zadnjih petih minutah oddaje pa so se lahko gledalci prepričali, da je v Gorici in Trstu še živ Basagliev nauk, ki v središče postavlja pacienta. Tudi tu prav gotovo ni vse tako, kot si je zamišljal beneški psihiater. V centru za duševno zdravje pri Magdaleni v Trstu pa se na primer trudijo, da paciente obiskujejo na domu, v njihovem okolju, v goriškem so vrata vedno odprta, zdravniki ne nosijo halje, pacienti se lahko svobodno premikajo. V stanovanjski skupnosti, kjer živi več pacientov skupaj, ima vsak pravico do svojih ključev. Bolj so pacienti emancipirani, bolj se čutijo odgovorne in so za družbo tudi manj nevarni, so prepričani tukajšnji psihiatri.

»Srečna sem, da sem za norostjo zbolela v Trstu,« je v kamero povedala tržaška Slovenka Elena Cerkvenič in poudarila, da je v centru za duševno zdravje vedno našla prijazno besedo. In dobila občutek, da je upoštevana.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku