Prejeli smo: Obeležja DEMOS-a vse bolj v stilu »Še pomnite, tovariši«

Pravzaprav obeležja letos v okviru VSO – Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve na ta datum, 8. januarja, ko smo leta 1990 podpisali sporazum takratne demokratične opozicije, sploh ni bilo.

Tudi prejšnja obeležja so bila zelo selektivna, vsaj kar zadeva govorce. Tako kot se je nekoč pazilo, kdo razlaga dogodke med NOB v znani radijski oddaji »Še pomnite, tovariši«.

Na primer: Na zadnja obeležja v okviru VSO, če gledamo nekaj let nazaj, niso bili povabljeni niti vsi živeči ustanovni člani: od Marjana Podobnika, Rajka Pirnata, do moje malenkosti in Dušana Pluta.

So našteti še živeči »persona non grata« ali kaj drugega in zakaj ?

Na obeležjih namreč govore tisti, ki jih na Sternovi 8, kjer je bil sedež demokratične opozicije, sploh ni bilo. Torej drugi »prvoborci«.

Že nekaj let si prizadevam, da bi bilo treba obeležje izvesti na sedežu SLS, saj se je vse začelo pri takratni Kmečki zvezi oziroma kar pri Omanovih doma konec novembra 1989, a vse zaman.

Le zakaj in kdo tega noče ?

Ne bom objavil celotne kronologije. Avtentične dokumente hranim, imeli pa naj bi jih tudi v muzeju VSO.

Začelo se je torej pri Omanovih. Prav na domu kmeta Ivana. Skupaj z Marjanom (Podobnikom) njegovim zetom sta prišla na sestanek direktno z njive. To je bilo konec novembra1989. Za tem se je zadeva postopoma nadgrajevala.

V decembru smo se dobivali Tomšič / Pučniki in moji socialdemokrati, Peterletovi Krščanski demokrati ter že takrat znane osebnosti iz Slovenske demokratične zveze. Prav ti so tudi pričakovali, da bodo v primeru zmage vodili novo vlado.

Na sedežu socialdemokratov ( Sternenova 8 v Ljubljani) so se odvijali tudi vsi nadaljnji sestanki nastajajoče demokratične koalicije.

Zelo pomemben pa je tudi datum 8. januar 1990 – podpis SPORAZUMA, ki je določal medsebojne odnose in pravila.

Kmečka zveza Slovenije je namreč sprva sprejela le program; DEMOS-u pa se je kot sopodpisnica sporazuma o sodelovanju pridružila prav ta dan, skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije.

Zakaj ta zamik, saj se začelo, kot sem že omenil, prav pri Omanu?

V demokratično koalicijo smo se pomladne stranke namreč hotele vključiti demokratično, torej kot enakopravne. Brez preglasovanja številčnejših ali dominacije »prvorazrednih«.

Za tak sporazum, po katerem je imela vsaka stranka le po dva predstavnika s pravico glasovanja, ima največ zaslug prav takrat najmlajši med nami – Marjan Podobnik, za ime koalicije, kratico DEMOS, pa drugi najmlajši, spodaj podpisani.

Pot do sporazuma nikakor ni bila lahka.

Morda tudi taka osvetlitev diši po prestiži v stilu »še se hvalimo, tovariši«, a prav je, da se pove tudi to, kar na obeležjih do sedaj ni bilo povedano.

Morda tudi zato, ker tistih, ki obujajo spomine danes, v pisarni na Sternenovi sploh ni bilo.

Andrej Magajna – član predsedstva DEMOS-a

The post Prejeli smo: Obeležja DEMOS-a vse bolj v stilu »Še pomnite, tovariši« appeared first on Slovenec.