Simfonični orkester Domžale – Kamnik s simfoničnim poletjem III.

Poletni koncert v domžalskem Češminovem parku na prazniku glasbe in muzejskem dnevu …

Piše: Franc Križnar

Program

Na prvem od dveh napovedanih poletnih koncertov (III.) je v domžalskem Češminovem parku (21. jun.) pod milim nebom na praznik glasbe in muzejskem dnevu nastopil (medobčinski) Simfonični orkester Domžale – Kamnik z dirigentom Zoranom Bišćaninom; ne sam, pač pa s pevskim solistom, tenoristom Blažem Gantarjem in sposobnim, aktualnim in nevsiljenim povezovalcem Marjanom Buničem. Koncertni mojster je bil (prvi) violinist Uroš Bičanin. S sporedom melodij Mediterana pa so se izvajalci sprehodili skozi glasbo obmorskih dežel kot so Španije, Grčije, Italije in Francije. Po dveh bisih smo ugotovili, da je orkester odigral »levji delež,« saj je poleg tehtnih spremljav od vsega 18 točk spored sam odigral kar 13 del: pesmi in plesov.

Orkester z dirigentom …

Preverjena igra orkestra je bila spet na pravem mestu, le malce premalo decidno ozvočenje je sicer ambientalno poletno muziko malce motilo. Tu pa tam je poudarilo kakšno intonančno netočnost (godal), kar pa seveda ni imelo tokratnega primarnega pomena. V nekaterih posamičnih točkah so izstopali še solisti (oboa, flavta, trobenta /tudi napovedani Oskar Sitar/, 1. violina, klarinet idr.). Plesi in pesmi Francozov Georgesa Bizeta in Camilla Sainta-Saënsa, Mehičana Augustina Lare, Grka Nikosa Skalkottasa, Italijanov Eduarda di Capue, Ottorina Respighija, Luigija Denze in Giseppeja Verdija in na koncu še dvoje sodobnih filmskih (scenskih) glasb kot dodatkov. Ansambel se je ves čas izkazoval za tehtnega in vernega bralca partov in partitur, zlasti še zahtevnih in hitrih plesov z vseh vetrov. Tukaj je bila njihova igra in številne soigre ob sposobnem in zdaj že kar uveljavljenem dirigentu povsem na mestu. V nekaterih tovrstnih zahtevnih delih so bila še dodatno izpostavljena tolkala. Ta so ob odlični dirigentovi ritmizaciji plesnih delov, ki jih je bilo mdr. kar največ, naravnost briljirala.

… in s pevcem-tenoristom Blažem Gantarjem

Posebno poglavje tega večera pa je bil seveda nastop edinega pravega solista tega večera, tenorista B. Gantarja. Ta je s petjem popularnih napolitanskih pesmi (Granada, O sole mio, Funiculi, Funicula, Verdijeve La donna e mobile/Ženska je tičica iz opere Traviata in finalnega filmskega odlomka iz Zorroja /prir. glasba Jamesa Honiorja/ ?) več kot navdušeni. Pevec je bil prepričljiv, obvlada tako svoje parte kot mikrofon, obenem pa sta skupaj z dirigentom Bičaninom ponudila aktualen in času, priložnosti in kraju primeren repertoar. Ta je bil vsekakor neotežen, priložnosten in kar vse je prispevalo k še enemu uspehu domžalsko-kamniškega Simfoničnega orkestra.