Zvezdne steze: bolj na »živo«, bolj na »grobo«

2 hours ago 19

V četrti sezoni »Čudni novi svetovi«, ki sovpada s šestdesetletnico Zvezdnih stez, je manj utopične sterilnosti, več pa nenavadnega in mestoma težje razumljivega humorja.

V ta koš sodi izjava Pelie, lanthanitke z nadvse dolgo življenjsko dobo, ki je med kolegijem višjih oficirjev izjavila, da je zvezdno nevihto zadnjič videla, ko je še potovala v telefonski govorilnici. Kajpada gre za povezavo z doktorjem Whojem. Producent Akiva Goldsman je potrdil, da so se z Russllom T. Daviesom, enim ključnih ljudi pri obujanju Doctor Whoja, dejansko pogovarjali o križanju obeh serij. Ne le mimogrede, ampak so razmišljali, kako bi zgodbo izvedli in povezali oba svetova. Na koncu so idejo pokopale poslovne ovire, ostali pa so namigi. Prvi v šestem delu tretje serije, ko pozorno okov v kratkem prizoru opazi Tardis. Po mojem mnenju sta seriji v temeljih tako zelo različni, da bi bila povezava iz trte izvita. Res si ne predstavljam srečanja in nato odnosa Federacije do Dalekov! Nekatere stvari je bolje pustiti pri miru. A se vseeno ne morem znebiti občutka, da je bila prva epizoda s skokom več milijonov let v preteklost zasnovana za srečanje z doktorjem! Kombinacija dinozavrov in civilizacije na Marsu že kaže na to.

Gromozanske napake niso storili, so pa, to je očitno dokaj hitro, nekoliko omilili prikaz utopične prihodnosti. Milo rečeno so dodali kanček »svinjarije«. Ko Sama posrka skozi luknjo v steklu ali ko Pike v slogu kuharskega šefa seseklja lastne prste, je oboje prikazano celo preveč realistično. Nič se bat, nič od tega se v resnici ne zgodi, saj gre le za plot domišljije Spoka in Kirka pod vplivom neznane tuje entitete. Potem je tu še prvinsko veseljačenje. Naj le rečem, da posadka na planetu oddiha brez tehnologije, po domače rečeno, izgubi vse zavore. Popestritev, ki jo je fino gledati. Drugače ostaja zgodba v ustaljenih tirnicah. Pike se s posadko sooča s težavami, ki mu jih pod noge vrže vesolje, nakar zadnjih pet minut skoraj vsakega dela sledi moraliziranje. Glavni akterji se poglobijo vase, soočijo s težavami in tako naprej. No. Tudi to je novo.

Pričakovano so v ospredju še vedno težave, s katerimi se soočajo liki, ki jih kasneje spremljamo v originalni seriji in celi plejadi filmov. V primerjavi s tretjo, četrta sezona ni nič dosti bolj vsebinsko koherentna. Je bolj kaotične in drznejša, a še vedno zgodba skače sem in tja ter žanrsko zelo različna. Ena epizoda se približa grozljivki, druga komediji, tretja pustolovščini, potem pa se vse skupaj spet vrne k vprašanjem o človečnosti, odgovornosti in smislu raziskovanja vesolja. Morda se sliši, kot da je vsega preveč, vendar meni takšen pristop ustreza. Zvezdne steze so bile najbolj zanimive takrat, ko niso bile zgolj zgodba o vesoljskih ladjah in tujih civilizacijah, temveč so si dovolile biti malo čudne. O kakovosti kajpada ne morem reči nič slabega. Vse je na ravni, ki jo od Zvezdnih stez pričakujem, čeprav se tokrat nekoliko manj zanašajo na posebne učinke in računalniško animacijo.

Zanimivo se mi zdi še to, da za spremljanje četrte sezone ni treba prej pogledati predhodnih, čeprav to še zdaleč ni odveč. Po mojem mnenju je četrta sezona celo najbolj zanimiva in vsebinsko pestra doslej. Seveda si bo o tem vsak ustvaril mnenje.