Zunajparlamentarni akterji jeseni v iskanje recepta za preboj čez prag DZ (tema)

Letošnja politična jesen bo dinamična tudi zunaj kroga aktualnih parlamentarnih strank. Obeta se ustanovitev še več novih strank. Najglasnejša so pričakovanja, vezana na stranko Vladimirja Prebiliča, nov projekt snuje tudi skupina županov. Vse, tudi prekaljene politike, pa čaka kovanje strategij, kako do mest v DZ.

Na politični parket vsaj tri nove stranke

Konec poletja oz. začetek jeseni prinaša ustanovitev več političnih strank.

Oktobra bo na politični parket s svojo stranko stopil evropski poslanec Prebilič. Tedaj bodo izvolili vodstvo in organe stranke ter predstavili program, je napovedal. Prebilič, ki se je v zadnjih tednih večkrat oglašal s komentarji ob aktualnem dogajanju, svoje ekipe podrobneje sicer še ne razkriva. Znano pa je, da med drugim sodeluje z nekdanjim evropskim poslancem Klemnom Grošljem in Matijo Sevškom, nekdanjim svetovalcem več vidnejših politikov, med drugim Alenke Bratušek.

Nekdanji dolgoletni kočevski župan Prebilič zatrjuje, da ne gradi stranke enega obraza, vodi pa pogovore z več akterji.

Vrat tako tudi ne zapira pred sodelovanjem z novim političnim projektom več županov. Med imeni, ki sodelujejo pri snovanju te nove stranke z imenom Skupnost, so se v medijih v minulih dneh med drugim pojavili župan Hrastnika Marko Funkl, župan Kopra Aleš Bržan, župan Celja Matija Kovač in župan Medvod Nejc Smole. Funkl je za STA potrdil, da so z zbiranjem 200 potrebnih podpisov za ustanovitev nove stranke, ki bo zaživela v drugi polovici avgusta, v sklepni fazi.

Na ustanovnem kongresu bodo sprejeli statut in izvolili organe stranke. Po Funklovih besedah razmišljajo o kolektivni obliki vodstva stranke, želijo si stranke “več obrazov in glav, ki razmišljajo”. Funkl prav tako poudarja, da to ne bo županska stranka, pač pa si želijo združiti več lokalnih list in tako stranko graditi “navzgor”. Zatrjujejo tudi, da njihov namen ni odprava nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, pač pa se bo vsak izmed županov, ki sodeluje pri snovanju projekta odločil, ali se bo sam podal v kandidaturo na državnozborskih volitvah ali bo le “prispeval” kandidate s svoje liste. Predstavitev oz. potrjevanje programa javnosti načrtujejo na oktobrski programski konferenci, tedaj pa bi tudi že lahko bila jasna pot oz. način nastopa na volitvah, pravi Funkl.

SLS išče pot do stare slave

Že obstoječe zunajparlamentarne stranke pa bodo jeseni intenzivirale svoje aktivnosti, zlasti z oblikovanjem in predstavitvijo programa, s katerim bodo poskušale prepričati volivce na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Ob iskanju recepta za uspešno pot čez parlamentarni prag pa povečini tudi ne izključujejo sodelovanja oz. povezovanja s sorodnimi silami, ki bi lahko povečalo možnosti za njihov uspeh.

O tem razmišljajo tudi v SLS, stranki z dolgoletno tradicijo, ki pa je na zadnjih nekaj volitvah v DZ ostala pred vrati parlamenta. Na spomladanskem kongresu je vodenje stranke, ki zadnje mesece napore vlaga v konsolidacijo, prevzela Tina Bregant. V SLS trenutno poteka evidentiranje kandidatov za volitve, ki bodo prihodnje leto, strateški svet pripravlja volilni program stranke, v osrčje katerega postavljajo demokratično samooskrbno državo, na katero bodo državljani ponosni, je za STA strnila Bregant.

Potrjevali ga bodo še organi stranke, razmišljajo pa tudi o javni predstavitvi na programski konferenci. Do začetka predvolilne tekme pa moči usmerjajo tudi v krepitev terenske mreže in finančno sanacijo stranke. Ocenjujejo, da jim preboj v DZ lahko uspe samostojno. A so na volitvah možna tudi presenečenja, priznava Bregant, zato ostajajo odprti tudi za povezovanja s podobno mislečimi strankami na sredini.

V zadnjem letu nastale stranke pred izzivi gradnje terenske mreže in prepoznavnosti med volivci

Veliko pa je izven parlamenta tudi strank, ki so nastale v zadnjem letu. Ob pripravi programa in kandidatnih list, ki čakajo vse stranke, so te še pred dodatnim izzivom vzpostavljanja terenske mreže in gradnje prepoznavnosti, s katero bi si povečale možnosti za pozornost in glasove volivcev. Tega se lotevajo na različne načine.

V stranki Fokus pod vodstvom predsednika DS Marka Lotriča jeseni načrtujejo izvedbo strokovnih forumov o aktualnih temah v vseh osmih volilnih enotah. Prvega z naslovom Vzgoja skozi šport načrtujejo 25. septembra v Kranju, s tovrstnimi razpravami pa bodo nato nadaljevali do pomladi prihodnje leto. Program že imajo pripravljen, v naslednjih mesecih pa ga bodo nadgrajevali, tudi na podlagi dialoga z ljudmi.

“Kot stranka, ki želi v parlamentu zastopati obrtnike, podjetnike in vse delovne ljudi, bomo svoje prihodnje aktivnosti in ukrepe prilagodili prav njihovim potrebam,” so za STA navedli v stranki Fokus. Posodobljen program pa bodo nato javno predstavili v začetku prihodnjega leta.

Krepitev dela na terenu v naslednjih mesecih napoveduje tudi dolgoletni prekaljeni politik Karl Erjavec s svojo novo stranko Zaupanje. Do konca leta načrtujejo ustanovitev 50 lokalnih odborov, doslej so jih ustanovili 15, je navedel za STA. Pripravili so tudi strateški načrt večje prepoznavnosti stranke v javnosti z izvajanjem katerega bodo začeli v drugi polovici avgusta. “Z nekaterimi strici iz ozadja iz gospodarskega in kapitalskih krogov razmišljamo, kako Slovenijo zavarovati pred prihajajočimi krizami. S tem stranka Zaupanje ne demonizira t. i. nevidnih akterjev, temveč jih želi pozitivno vključiti v razmislek in rešitve,” pravi Erjavec.

Volilni program bodo dokončno potrjevali na programskem kongresu pred volitvami prihodnje leto. “Na volitvah želimo prestopiti parlamentarni prag in postati koalicijski partner močni in stabilni vladi,” je cilje stranke še povzel Erjavec.

V pogovorih s predstavniki političnih strank, tudi še nastajajočih, utrip na političnem parketu tipa tudi predsednik Stranke generacij, nastale z združitvijo DeSUS in Dobre države, Vlado Dimovski, je ta navedel za STA. V prvi fazi sicer ciljajo na samostojni nastop, če bodo močnejše stranke pripravljene na enakopravno sodelovanje, pa bodo prikimali tudi temu. Sicer pa 13 tematskih odborov trenutno zaposluje priprava predloga volilnega programa.

Strnili ga bodo v približno 50 točk in ga jeseni potrdili na programski konferenci, napoveduje Dimovski. Med sodelavci, ki pripravljajo program, pa je med drugim naštel finančnika in politika Jako Vadnjala, nekdanjega zdravstvenega ministra Sama Fakina, nekdanjega šefa Sove Iztoka Podbregarja ter nekdanjega kohezijskega ministra in poslanca SAB Marka Bandellija.