ZRS Koper in Natov center odličnosti krepita sodelovanje na področju razvoja vojaških tehnologij

Pismo o sodelovanju sta v imenu organizacij podpisala direktor ZRS Koper Rado Pišot in direktor Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje, polkovnik Leon Holc.

Center odličnosti, ki ga je leta 2015 Slovenija skupaj z drugimi članicami Nata ustanovila v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem, je v minulih letih postal pomembno strokovno in raziskovalno vozlišče, so sporočili z ZRS Koper.

Njegovo poslanstvo je razvoj doktrin, standardov in izobraževalnih programov s področja gorskega bojevanja, prav tako pa tudi krepitev sodelovanja in izmenjave znanj med zavezniškimi vojskami. Center je do danes utrdil svojo vlogo za delovanje v zahtevnem gorniškem okolju.

Partnerstvo med ustanovama bo omogočilo skupno sodelovanje pri projektnih razpisih v okviru Nata in EU, nadaljnji razvoj testnih protokolov, poglobljeno analizo fiziološke obremenitve ter iskanje inovativnih rešitev za boljšo podporo vojaškemu osebju med fizično zahtevnimi nalogami, so zapisali pri ZRS Koper.

“Sporazum je potrditev dosedanjega odličnega sodelovanja in pomeni vzvod za še boljše delo v bodoče,” meni direktor ZRS Koper Rado Pišot.

ZRS Koper je sicer eden od testnih centrov, priznanih v okviru Natovega Pospeševalnika inovacij na področju obrambe za severni Atlantik (Nato DIANA), sodelovanje z Natovim centrom odličnosti pa po njihovih navedbah krepi Natov inovacijski ekosistem.

Ob podpisu pisma o sodelovanju je Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper predstavil tudi rezultate eksperimenta v okviru kampanje Natovega centra odličnosti, ki se osredotoča na raziskovanje pasivnih, polaktivnih in aktivnih eksoskeletov – nosljive mehanske ali robotske naprave, ki človeku pomagajo pri gibanju, dvigovanju bremen ali rehabilitaciji – ter njihovega vpliva na zmogljivost, fizično obremenitev in uporabniško izkušnjo vojakov v bojnem okolju, zlasti v gorskem terenu.

Prvi eksperiment, ki so ga decembra 2024 izvedli v sodelovanju ZRS Koper in 132. gorskega polka Slovenske vojske, je vključeval testiranje pasivnega eksoskeleta v laboratorijskih in terenskih pogojih. Preizkusi so vključevali hojo s težkim bremenom in taktične pomike v polni bojni opremi, so opisali. Rezultati kažejo, da pasivni sistemi sicer zagotavljajo delno razbremenitev pri statičnih položajih, vendar ne nudijo ustrezne pomoči med hojo in premikanjem po neravnem terenu.

V okviru drugega eksperimenta, ki je potekal novembra 2025, pa je ZRS Koper v sodelovanju s slovenskimi in nemškimi gorskimi enotami preizkušal aktivni eksoskelet. Vojaki so opravljali teste hoje v laboratoriju, gorski pohod z večjo višinsko razliko ter različne naloge na bojišču v polni bojni opremi. Aktivni eksoskeleti po njihovih ugotovitvah kljub določenim omejitvam kažejo potencial za podporo vojakom v zahtevnih gorskih okoljih. Usmerjena prenova za vojaško rabo bi lahko bistveno izboljšala vzdržljivost vojakov in enot na sodobnem bojišču, menijo.

Kot so dodali, omenjene raziskave in razvoj podpornih orodij obetajo tudi neposreden prenos v vsakdanje življenje in širšo uporabnost za izboljšanje kakovosti življenja v različnih življenjskih okoljih.