Zoran Jankovič: »Ne morem reči, da me v mestu karkoli moti«

V seriji pogovorov z ljubljanskimi županskimi kandidati s primerljivimi vprašanji predstavljamo njihove poglede na sedanje izzive in prihodnji razvoj mesta. Tokrat odgovarja Zoran Janković, dolgoletni ljubljanski župan, ki se poteguje za nov mandat. Pogovor obravnava vodenje mesta, sodelovanje s prebivalci, stanovanjsko dostopnost, javni promet ter načrte in posege, ki zaznamujejo prihodnost Ljubljane.

Po dolgoletnem županovanju znova kandidirate za župana Ljubljane. Kaj želite v novem mandatu še doseči? Kateri projekt ali cilj bi za vas pomenil, da ste svoje delo v mestu uspešno končali?

Že ob svoji prvi kandidaturi za župana sem jasno napovedal projektno, torej v realizacijo usmerjeno delovanje mestne uprave. In več kot 2.600 uresničenih projektov dokazuje, da smo skupaj z ekipo sodelavk in sodelavcev temu sledili, razvojno ter ciljno naravnana pa je tudi vizija razvoja Ljubljane do leta 2045 – SUPERMESTO, ki je nedavno prejela mednarodno nagrado Maks Fabiani 2026.

Delo se v resnici nikoli ne konča, ampak ideje sproti rastejo, skupaj s sodelavci pa bom naredil vse, da jih tudi uresničimo. Zato ne gre za en projekt ali cilj, predvsem si želim z ekipo postaviti temelje za tisto, kar smo v tej viziji zapisali, in hkrati ta čas koristno porabiti za promocijo bodočega kandidata za župana.

Kaj vas v današnji Ljubljani še vedno najbolj moti? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Ljubljana je zame najlepše mesto na svetu in ne morem reči, da me v mestu karkoli moti. Imamo konkretne izzive, s katerimi se soočamo, predvsem zato, ker mesto raste – vse več je ljudi, soočamo se z izzivi na področju bivališč, prometnih poti in parkirišč. In seveda je tu še zrak, ki je zaradi številnih ukrepov, ki smo jih izvedli, sicer najboljši doslej, pa ga bomo v prihodnje vseeno dodatno izboljšali, ter podnebne spremembe, ki jih blažimo z ohranjanjem zelenih površin in dodatnimi drevesi …

Zadovoljstvo meščank in meščanov z življenjem v Ljubljani je visoko – kar 72 % Ljubljančank in Ljubljančanov je zadovoljnih oziroma zelo zadovoljnih z življenjem v Ljubljani.

Ljubljano vodite z izrazito projektno usmerjenim pristopom. Kaj se je v vašem načinu vodenja mesta z leti spremenilo? Kako bi izboljšali delo mestne uprave in izvajanje projektov?

Iskreno verjamem, da so spremembe mogoče zgolj s takim – projektnim – pristopom. Na podlagi konkretnih projektov lahko občani ocenjujejo (uspešno) delo mestne uprave. Tudi v prihodnje bomo tesno sodelovali s svetniki ČS in spodbujali občane k t. i. aktivnemu angažmaju, da izkoristijo vse poti in kanale, ki so jim že na voljo.

Redno se srečujete z meščani, vendar se pri številnih projektih pojavljajo tudi nasprotovanja in spori. Kako zagotoviti, da lahko prebivalci vplivajo na odločitve dovolj zgodaj, še preden so te že sprejete?

S predstavniki četrtnih skupnosti se redno srečujemo (župan, podžupan, vodje pristojnih oddelkov), seznanjamo se z načrti, prisluhnemo potrebam ter skupaj obravnavamo predloge. Sodelovanje je proaktivno, transparentno in v dobro prebivalcev. Člani svetov ČS najbolje poznajo stanje v svoji okolici in letno oblikujejo plan manjših del, ki jih skladno z razpoložljivimi sredstvi, izvedljivostjo in smotrnostjo izvede mestna uprava. Doslej smo jih izvedli že več kot 1.000.

Naša prednost pred participacijo, ki jo nekatere druge občine izvajajo v obliki spletnih glasovanj, je predvsem v neposrednem stiku in gradnji odnosov z občankami in občani. To zahteva občutno večjo angažiranost četrtnih skupnosti, oddelkov in služb ter drugih deležnikov, vendar uspešnost in smiselnost tega pristopa dokazujemo z izvedenimi projekti in ukrepi, ki so rezultat pobud in potreb prebivalk in prebivalcev.

Vsako leto pred obravnavo osnutka proračuna na mestnem svetu MOL gradivo za 30 dni objavimo na spletni strani MOL. V tem času ima vsak občan MOL pravico vložiti pisno pobudo ali predlog k objavljenemu proračunu. O posameznih projektih in dejavnostih se obvešča javnost prek ustaljenih komunikacijskih kanalov, kot so spletne strani in družbena omrežja, sporočila za javnost, novinarske konference, predstavitve, odprtja, vodeni ogledi …

Stanovanjska dostopnost je vse večji problem Ljubljane. Kaj bi morala občina v prihodnjih letih narediti za več javnih najemnih stanovanj? Kakšno vlogo bi lahko imela stanovanjska zadruga?

JSS MOL je že sedaj najaktivnejši in najučinkovitejši lokalni stanovanjski sklad v državi, ki bo glede na trenutne investicijske načrte samo do vključno leta 2030 zagotovil okvirno 1.500 novih javnih najemnih stanovanj. Skladno z novo zastavljeno vizijo do leta 2045 bo v Ljubljani mogoče zgraditi do 45.000 novih stanovanj, mestni stanovanjski fond pa bomo povečali na 12.000 stanovanjskih enot. Zaradi večje ponudbe bo cena na trgu padla, zato bodo stanovanja občutno dostopnejša mladim posameznikom in družinam, s tem pa bodo dostopnejše tudi najemnine.

Glavni cilj MOL je zagotoviti dostopna, energetsko učinkovita in vključujoča javna najemna stanovanja za mlade, družine in ranljive skupine, s končnim ciljem povečanja mestnega stanovanjskega fonda na 12.000 stanovanjskih enot. Bliža se odprtje 99 stanovanj – Rakova jelša I, v različnih fazah razvoja pa so medtem projekti, ki bi skupaj zagotovili okoli 6.000 stanovanjskih enot. To so Mestni kare Povšetova, Cesta španskih borcev, Jesihov štradon, Tomačevo, Rakova jelša 3, Resljeva, Brilejeva, Cerutova, OPPN Razvojna cona Bizovik, Stanežiče in Remiza, Cesta dveh cesarjev ter Masarykova. V gradnji je naša največja soseska s 361 stanovanji na Povšetovi ulici, letos bomo začeli graditi Resljevo s 34 stanovanjskimi enotami, v naslednjem letu pričnemo z gradnjo soseske Rakova jelša 3 – 53 mestnih najemnih stanovanj. Predviden je tudi začetek gradnje projekta Brilejeva in projekta Cerutova ter Jesihov štradon za 44 stanovanjskih enot.

Pa nismo našteli vseh. Če dodamo še projekt v Stanežičah s 2.000 stanovanji za 7.000 stanovalcev, je jasno, da si prizadevamo povečati število dostopnih stanovanj, tako stanovanj na trgu kot mestnih stanovanj. Verjamem, da zgolj višja ponudba niža cene, saj s sprejetim prostorskim planom omogočamo gradnjo 45.000 stanovanj. S sprejemom prostorskega načrta za območje na Vojkovi smo državi že omogočili gradnjo študentskega doma z 2.000 ležišči. S sprejemom prostorskega načrta za območje Roške smo državi omogočili gradnjo novega izobraževalnega središča in novega študentskega doma s 360 ležišči.

Realizacijo žal otežujejo tudi nerazumljivo dolgi postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Stanovanjskim zadrugam, ki lahko glede na zadnjo spremembo Stanovanjskega zakona pridobijo status neprofitne stanovanjske organizacije, je sedaj omogočeno pridobivanje določenih ugodnosti. MOL oz. JSS MOL je odprt za možnost sodelovanja pri izvedbi pilotnega projekta stanovanjske zadruge in je s tem namenom že precej let komuniciral z zadrugo Zadrugator, ki je izražala interes za uresničitev takega pilotnega projekta. V zadnjem času so omenjene aktivnosti nekoliko zastale, po navedbah zadruge Zadrugator zato, ker niso operacionalizirani ukrepi za zagotavljanje državnih ugodnosti, kot jih omogoča veljavna zakonodaja. MOL in JSS MOL vidita stanovanjske zadruge kot komplementaren način zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, ki bi ga bilo vredno razvijati, vendar z učinkovitim sodelovanjem države kot temeljne nosilke obveznosti zagotavljanja ugodnosti neprofitnim stanovanjskim organizacijam.

Kakšno je vaše stališče do omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom? Ali lahko občina s takšnimi ukrepi pomembno prispeva k temu, da bo več stanovanj na voljo Ljubljančanom?

Kot sem že večkrat pojasnil, je moje stališče, da je v Ljubljani smiselno dovoliti kratkotrajno oddajanje stanovanj do 60 dni letno v poletnih mesecih, torej julija in avgusta, ko je v mestu najmanj študentov in hkrati največ turistov. Takšna časovna omejitev omogoča ravnotežje med potrebami prebivalstva, ki so naša primarna skrb, ter turistično dejavnostjo.

Verjamem, da bo časovna omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin turistom pripomogla k večji ponudbi stanovanj, ki jih lastniki ponujajo v dolgoročni najem Ljubljančankam in Ljubljančanom. To pa je ne nazadnje tudi v interesu turizma, saj si turisti želijo spoznati tudi avtentičen utrip življenja nas, Ljubljančank in Ljubljančanov.

Javni promet ostaja eden večjih izzivov mesta. Bo po vašem mnenju Ljubljana kdaj imela tramvaj ali katero drugo obliko javnega prometa razen avtobusov?

Da. Ljubljana se razvija v smeri sodobnega visokozmogljivega javnega potniškega prometa, pri čemer dajemo prednost vzpostavitvi sistema BRT (Bus Rapid Transit), ki temelji na električnih baterijskih tramvajih. Gre za sodobna vozila, ki lahko sprejmejo okoli 250 potnikov. Po videzu, zmogljivosti in udobju so primerljiva s klasičnimi tramvaji, vendar vozijo na kolesih in ne potrebujejo tirne infrastrukture. Prvi primer takega vozila dobimo novembra na preizkus.

Sistem BRT poleg uvedbe novih vozil predstavlja celovito posodobitev javnega potniškega prometa. Predvideva vzpostavitev neprekinjenih rumenih pasov, prednost javnega prevoza na semaforiziranih križiščih, sodobno urejena postajališča ter hitrejše vstopanje in izstopanje potnikov. S tem želimo zagotoviti krajše in zanesljivejše potovalne čase ter javni prevoz, ki bo po hitrosti, zmogljivosti in udobju konkurenčen osebnemu avtomobilu.

Prednost takšnega sistema pred klasičnim tramvajem je tudi v tem, da ga je mogoče vzpostaviti hitreje in z nižjimi investicijskimi stroški, hkrati pa omogoča večjo prilagodljivost ob prometnih zaporah in spremembah prometnih ureditev.

Sicer pa bo LPP letos imel 38 milijonov potnikov v mestu in 7 milijonov v povezavi s sosednjimi občinami. Naš cilj je, da na trajnostni način (hoja, kolesarjenje, javni prevoz) dosežemo 68 % premikov po mestu, danes imamo 62 %.

Ljubljano vodite z lastno listo in dolgoletno večino v mestnem svetu. Kako razumete sodelovanje z opozicijo in kritiki mestne politike? Kje vidite prostor za več sodelovanja pri odločanju o prihodnosti mesta?

Z Listo Zorana Jankovića smo prvič kandidirali leta 2006 in od tedaj dalje smo na volitvah dobili tolikšno podporo Ljubljančank in Ljubljančanov, ki nam je v mestnem svetu zagotavljala absolutno večino ali pa smo bili vsaj blizu nje. Trdim, da je prav to, poleg izjemne ekipe sodelavcev, odločilno pripomoglo k temu, da smo doslej uspešno izvedli kar 2.600 projektov, od tega kar 2.200 zunaj mestnega središča. Brez tolikšne podpore v mestnem svetu bi morali veliko več energije in časa usmerjati v politična preigravanja in kupčkanja. Ker pa smo imeli zadostno podporo Ljubljančank in Ljubljančanov, smo bili lahko osredotočeni na vsebino. Energijo smo lahko usmerjali v uresničevanje volilnih obljub in projektov ter višanje kakovosti življenja v našem mestu. Skratka, v razvoj Ljubljane.

Ko me sprašujete o odnosih z mestno opozicijo, naj povem, da smo v nekaterih točkah s kolegicami in kolegi iz opozicije sodelovali dobro. Kot primer takega sodelovanja naj navedem zadnjo sejo mestnega sveta, na kateri smo med drugim sprejemali tudi strategijo športa do leta 2035 ter jo sprejeli skoraj soglasno. Na drugi strani pa se pogosto nismo mogli znebiti občutka, da opozicija nasprotuje vsemu, kar smo predlagali. Tako smo bili zelo pogosto priča celo tako absurdnim situacijam, kot je denimo sodelovanje ideološko in vsebinsko tako raznorodnih strank, kot sta Levica in SDS. Med tema strankama je težko najti stične vsebinske točke. A sta se kljub temu pogosto poenotili v nasprotovanju našim politikam in projektom, za katere smo dobili številne ugledne mednarodne in domače nagrade.

Kanal C0 je bil zgrajen kljub dolgotrajnemu nasprotovanju dela javnosti. Na čem temeljijo vaša zagotovila glede varnosti pitne vode in kako bi ukrepali, če bi se pokazalo, da tveganja obstajajo?

Skrb za čisto pitno vodo ter doseganje 98-odstotne priključenosti hiš na javno kanalizacijo sta cilja, ki jima sledimo.

Cevi na občutljivem vodovarstvenem območju niso položene neposredno v zemljo, temveč so dodatno zaščitene z armiranobetonsko školjko (kineto). Ta služi kot sekundarni zadrževalni sistem, ki bi v primeru poškodbe cevi preprečil iztekanje odpadnih vod v podtalnico. To pomeni, da so zaščitene bolj kot vse dosedanje obstoječe linije – kanala A0 in B0. Poleg treh posebnih opazovalnih vrtin, preko katerih izvajamo analize kakovosti podtalnice, smo dodatno vgradili avtomatski sistem za stalno preverjanje vodotesnosti. Ob sumu na kakršnokoli poškodbo cevovoda bi dotok odpadne vode takoj ustavili. Začasno bi se nabirala v zadrževalnem bazenu na Brodu do ukrepanja za odpravo nepravilnosti na cevovodu.

Zagotovila glede varnosti pitne vode temeljijo na strokovnih argumentih, študijah in analizah, ki so bili izdelani v okviru priprave projekta in so jih pripravili neodvisni strokovnjaki ter so bili presojani skozi postopke pridobivanja soglasij, mnenj in dovoljenj vseh institucij. Obsežna dokumentacija je bila že večkrat predstavljena in obrazložena v obdobju od leta 2019 dalje.

Doslej smo z izgradnjo komunalne infrastrukture ukinili 20.000 greznic. Povezovalni kanal C0, za katerega imamo vsa pravnomočna gradbena dovoljenja razen zadnjega, ki je dokončno, pa bo omogočal zaprtje nadaljnjih 6.400 greznic. Projekt izgradnje je tudi gradbeno-izvedbeno dokončan v celoti.

Posebej pa je treba tudi poudariti, da je na vodovarstvenih območjih v bližini vodarne Kleče že več desetletij kanalizacija na območju Kleč, Savelj in Ježice, zgrajena v 60. letih, ki nikoli ni predstavljala tveganja in na njej nikoli ni bilo defektov oziroma poškodb.

V PGD je predvidenih 14 zaščitnih ukrepov za preprečitev negativnega vpliva s področja varstva voda in podzemnih voda. Vsi ukrepi (razen dveh) se nanašajo na fazo gradnje in jih je treba upoštevati pri izvajanju gradbenih del na celotni trasi povezovalnega kanala C0. Za projekt PGD so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, na ARSO je bil izveden predhodni postopek za nameravani poseg. Predhodni postopek je bil zaključen s sklepom, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, zato je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Kljub temu da ni bilo nobene zakonske zahteve ali pogoja iz soglasja ali gradbenega dovoljenja, smo zaradi zavedanja pomena posega v občutljivem območju zaledja črpališč pitne vode in varovanja virov pitne vode v Ljubljani v proces izdelave dokumentacije vključili Geološki zavod Slovenije. Ključna institucija hidrogeološke stroke je vključena tako v času gradnje kot tudi, predvsem, v obdobju obratovanja zbiralnika C0 pred izdelavo projekta za izvedbo (PZI) in je izdelala Program zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0.

Projekt, ki je bil načrtovan že pred mojim nastopom županske funkcije, je prejel evropska kohezijska sredstva in uspešno prestal številne administrativne ter tehnične presoje različnih institucij skozi leta načrtovanja. Med drugim je prestal tudi 20 inšpekcijskih pregledov brez pripomb.

Ali še vztrajate pri garažni hiši pod tržnico in kako odgovarjate pomislekom glede posega v dediščino?

Da. Dobili smo tudi že gradbeno dovoljenje, vendar so bile na sodišče že dvakrat vložene tožbe proti GD.

Obstoječe razmere z zastarelo infrastrukturo, pomanjkanjem servisnih in skladiščnih prostorov za prodajalce ter neustrezno prometno ureditvijo zahtevajo celovito prenovo, ki bo omogočila boljše pogoje za delovanje tržnice, kakovostnejši javni prostor in trajnostni razvoj širšega območja.

Na celotnem območju bomo namesto preobremenjenosti s parkirišči vzpostavili površine za pešce in kolesarje, v podzemne etaže pa bomo umestili servisne prostore s skladiščem in hladilnico za shranjevanje svežih živil, umaknili dostavna in druga vozila ter uredili parkirna mesta za kolesa in za prebivalce ožjega mestnega središča.

Na povprečno soboto na območje tržnice pripelje med 200 in 300 dostavnih vozil, medtem ko s Kopitarjeve ulice proti Ciril-Metodovemu trgu dopoldne zapelje še več kot 400 avtomobilov uporabnikov tržnice.

Na podlagi preliminarnih arheoloških raziskav smo od prvotne zasnove iz leta 2009 do aktualnega projekta površino podzemnih etaž zmanjšali za približno tretjino. Z zmanjšanjem obsega podzemne gradnje in povečanjem odmikov od zavarovane kulturne dediščine v bližini smo projekt prilagodili tako, da omogoča varnejšo gradnjo ter ohranitev najpomembnejših arheoloških ostalin, zlasti ključnih srednjeveških struktur na tem območju. Zmanjšana površina podzemnega dela pomeni tudi zmanjšan obseg gradbišča, kar bo omogočalo delovanje tržnice na lokaciji tudi v času gradnje, ko bomo prodajne površine razširili tudi na za ta namen zaprta Krekov in Vodnikov trg.

Z načrtovano prenovo želimo revitalizirati kakovosten javni prostor in Plečnikove arkade, okrepiti vlogo tržnice pri spodbujanju lokalne samooskrbe in trajnostnih praks, zmanjšati količine zavržene hrane ter omogočiti predstavitev lokalne kulinarike Ljubljane, njene okolice in celotne Slovenije. Prenovo z izgradnjo podzemnih etaž zato še naprej podpiramo, saj so te ključni pogoj za dolgoročno kakovostno delovanje tržnice, zmanjšanje prometnih obremenitev na površini ter celovito prenovo in oživitev širšega mestnega prostora.

Kako si predstavljate Ljubljano leta 2050? Katere odločitve bi morali sprejeti že danes, da bo mesto dostopnejše, bolj zeleno in prijetnejše za življenje? Kaj je po vašem mnenju v Ljubljani že zdaj najboljše?

Želim si, da bi nadaljevali razvoj mesta, kot smo ga začrtali v Viziji Ljubljane 2045 – Supermesto, ki je konec prejšnjega tedna prejela najvišje strokovno priznanje na področju urbanizma in prostorskega planiranja, nagrado Maks Fabiani, in obenem tudi nominacijo za evropsko nagrado s tega področja.

Med ključnimi načrti so izvedba 15-minutnega mesta z visokim standardom bivalnega okolja in vso potrebno infrastrukturo, gradnja 45.000 stanovanj, od tega do 12.000 mestnih, neprofitnih na različnih lokacijah: na Povšetovi že gradimo 361 stanovanj, kjer bo tudi nov center ponovne uporabe, potem še na Rakovi jelši, Jesihovem štradonu, v Stanežičah, na Cesti dveh cesarjev, Masarykovi … Kljub gradnji 45.000 stanovanj bomo delež zelenih površin še povečali s sedanjih 75 odstotkov na 76 odstotkov. Nadalje je v načrtih ureditev novih parkov, med drugim na območju sedanje remize v Šiški po njeni preselitvi v Stanežiče, kjer bo nastal četrti največji park v Ljubljani, drugega po velikosti bomo uredili med Gradaščico in Ljubljanico. Na področju prometa izpostavljamo uvedbo rumenih pasov na vseh vpadnicah in ureditev novih parkirišč P + R. Prenovili bomo sheme linij mestnega prometa in uvedli koncept hitrega avtobusnega prevoza BRT ter tako vzpostavili še hitrejši, zanesljivejši in uporabnikom prijaznejši javni potniški promet, ki ga bomo razširili še na vodne poti s krožno plovbo po Ljubljanici. Na področju zdravstva sta prioriteti zdravstvena domova Metelkova in Jarše. Nadaljevali bomo tudi z razvojem športne infrastrukture, trenutno sta v gradnji Atletski center Ljubljana in Center plezalnih športov. Kar se tiče okolja in skrbi za čisti zrak, načrtujemo v tem mandatu še dokončanje gradnje kanalizacije, kjer je še ni, in s tem zagotovitev 98-odstotne priključenosti, ki jo zahteva Evropska unija. Nadalje načrtujemo nadgradnjo RCERO, dograjevanje sistema daljinskega ogrevanja in predelavo premogovnega kotla na biomaso. In ne nazadnje načrtujemo izgradnjo sežigalnice, če seveda pridobimo koncesijo in soglasje Ljubljančank in Ljubljančanov na posvetovalnem referendumu.

Pripravila: Nina Granda, Matevž Granda
Foto: