ARTICLE AD BOX
![](https://www.primorski.eu/binrepository/zaia-alla-pista-bob-di-5312473_1131173_20250205202849.jpg)
Prestolnica mode, Milan, in »biser Dolomitov«, Cortina d’Ampezzo, bosta točno čez eno leto, od 6. do 22. februarja 2026, gostila 25. zimske olimpijske igre. Nato, od 6. do 15. marca 2026, bodo na sporedu še 14. paralimpijske igre. Italija bo tako četrtič gostila na svojem ozemlju športni dogodek s petimi olimpijskimi krogi. Dvajset let po Turinu bo za Apeninski polotok tretja zimska olimpijada. Prva je bila na sporedu prav v Cortini pred sedemdesetimi leti (1956).
Milano in Cortina bosta prihodnje leto gostila okrog 3500 športnikov iz 93 držav, ki se bodo pomerili v šestnajstih olimpijskih disciplinah ter v šestih paralimpijskih. Novost bo turno smučanje, ki bo prvič na sporedu na zimskih olimpijskih igrah.
Olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini naj bi bile vzorni projekt za trajnostni razvoj. Toda ta pričakovanja niso niti približno izpolnjena.
Dokumentacija za kandidaturo mesta Milana in Cortine za zimske olimpijske igre leta 2026 je bila jasna - veliki športni dogodek naj bi zasledoval inovativne cilje: igre bi morale biti stroškovno nevtralne, trajnostne in pregledne ter bi morale pozitivno vplivati na gorske regije in njihovo infrastrukturo. To, kar se dogaja zdaj, je v nasprotju z dobro zastavljenimi nameni, saj skupni stroški vseh gradbenih projektov presegajo vse napovedi. Do tega trenutka so že presegli pet milijard evrov. To je sicer deloma posledica naraščajočih stroškov surovin, ki so posledica številnih mednarodnih kriz. Predvsem pa je to posledica dejstva, da je Italija v financiranje olimpijskih iger vključila stvari, ki nimajo nobene zveze s samim športnim dogodkom – gre še zlasti za sporne naložbe v gradnjo cest v skupni vrednosti skoraj treh milijard evrov.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.