Zob boli, poka ali je počrnjen: ali to res pomeni konec?

2 hours ago 26

Če zob boli, je odkrušen ali je ob njem nastala oteklina, to še ne pomeni, da ga je treba izdreti. Zob je pogosto še mogoče rešiti, če je korenina stabilna, če ni nepopravljivo razpokan in če ga je po zdravljenju še mogoče trdno obnoviti. O tem se ne odloča “na oko”, ampak po pregledu, testiranju zoba, rentgenski sliki in presoji, ali ima zob po zdravljenju sploh še dobro dolgoročno prognozo. ESE poudarja, da je treba pred zdravljenjem oceniti obnovljivost zoba, ne le to, ali je tehnično mogoče izvesti poseg.

Po čem zobozdravnik presoja, ali je zob še za rešiti?

Ključno vprašanje ni samo, ali se da odstraniti vnetje ali okužbo, ampak ali bo zob po zdravljenju še uporaben. V praksi to pomeni, da zobozdravnika zanimajo stanje korenine, količina preostale zdrave zobne substance, stanje kosti in dlesni ter to, ali je zob razpokan na način, ki ga dolgoročno oslabi.

Na hitro: kaj govori v prid rešitvi?

Najpogosteje so to znaki, kot so:

zob ima še dovolj trdne strukture,
korenina ni navpično počena,
okužba je omejena in jo je mogoče zdraviti,
zob je po zdravljenju mogoče zaščititi z ustrezno obnovo,
kost in obzobna tkiva še nudijo dovolj opore.

To pomeni, da je lahko tudi zob z globokim kariesom ali abscesom še rešljiv. Mayo Clinic navaja, da je namen koreninskega zdravljenja prav odstranitev okužene ali vnete pulpe ter ohranitev zoba, kadar je to mogoče.

Kdaj zob najverjetneje ni več dolgoročno rešljiv?

Največji problem ni vedno sama bolečina, ampak neobnovljivost. Če je zob tako razpokan ali uničen, da ga ni več mogoče stabilno obnoviti, je njegova prognoza slaba tudi ob pravilno opravljenem zdravljenju. Pri globokih razpokah, posebej kadar segajo v korenino, je izid bistveno slabši; vrsta in obseg razpoke sta ključna za odločitev o zdravljenju.

Kateri primeri so najbolj sumljivi?

Pogosteje gre za zob, ki ni več smiselno rešljiv, kadar:

je razpoka globoka in sega proti korenini,
je zob razcepljen,
je pod nivojem dlesni ostalo premalo zdravega tkiva,
je opora v kosti zelo slaba,
zoba po zdravljenju ni več mogoče trdno obnoviti.

Prav zato dva na videz podobna zoba nista nujno tudi dejansko enaka primera. Eden je lahko še dober kandidat za zdravljenje, drugi pa ne več.

Ali drži, da če zob ne boli, ni hudo?

Ne, to je ena najpogostejših zmot. AAE opozarja, da zob včasih potrebuje zdravljenje tudi brez izrazite bolečine. Pulpa je lahko odmrla ali kronično vneta, okužba pa lahko napreduje razmeroma tiho, dokler se ne pojavita oteklina ali občutljivost na ugriz.

Po drugi strani pa tudi ne drži obratno: vsaka bolečina še ne pomeni, da je zob “za ven”. Bolečina je lahko posledica kariesa, razpoke, vnetja živca ali abscesa, pri čemer je del teh stanj še mogoče zdraviti in zob ohraniti. Pri abscesu zob v številnih primerih poskuša rešiti s koreninskim zdravljenjem, ekstrakcija pa pride v poštev, če zoba ni več mogoče rešiti.

Mit in dejstvo

Mit: Če zob ne boli, je vse v redu.
Dejstvo: Okužba ali odmrtje pulpe lahko obstajata tudi brez močne bolečine.
Mit: Če je okoli zoba oteklina, je puljenje edina možnost.
Dejstvo: Pri delu takih primerov je mogoče zob rešiti, če je še obnovljiv.

Kaj pomenijo razpoka, odkrušen del ali poškodba po udarcu?

Poškodovan zob ni nujno izgubljen, zgodnje zdravljenje izboljša izid in številni tako zdravljeni zobje nato še leta normalno delujejo. Pomembno pa je, kakšna je razpoka: majhen odkrhnjen del ni isto kot razpoka, ki sega globoko v notranjost zoba.

V slovenskem prostoru NIJZ opozarja, da je pri poškodbah zob izid zdravljenja tesno povezan s pravilnostjo in pravočasnostjo prve pomoči. Pri izbitih ali močno poškodovanih stalnih zobeh to ni nepomembna podrobnost, ampak pogosto odločilen dejavnik.

Kaj je dobro vedeti takoj po poškodbi?

Če gre za izbiti stalni zob:

zob se prime za krono, ne za korenino,
ne sme ostati na suhem,
čim prej je treba do zobozdravnika,
če ga ni mogoče takoj vstaviti nazaj, se ga shrani v mleko ali ustrezno tekočino.

Cleveland Clinic navaja, da so možnosti za uspeh najboljše, če je ukrepanje hitro, praviloma v prvih 30 do 60 minutah.

Kdaj ne gre več za navaden pregled, ampak za nujno stanje?

Če se ob zobu pojavijo večja oteklina obraza ali vratu, vročina, težko požiranje ali težko dihanje, ne gre več samo za vprašanje, ali je zob rešljiv. Takrat je pomembno tudi, ali se okužba širi in ogroža splošno zdravje. Kot opozorilni znak spadajo oteklina obraza, lic ali vratu z oteženim dihanjem ali požiranjem.

Znaki, pri katerih ni pametno čakati

hitro naraščajoča oteklina,
vročina,
težko odpiranje ust,
težko požiranje,
težko dihanje,
močna bolečina, ki se stopnjuje.

Kaj je najbolj uporaben “človeški” sklep?

Pacient pogosto išče zelo preprost odgovor: ali je zob še za rešiti ali ne. A v resnici je pravo vprašanje malo drugačno: ali ima zob po zdravljenju realno možnost, da ostane funkcionalen in stabilen. Če ima še dovolj zdrave strukture, dobro korenino in ga je mogoče obnoviti, je odgovor pogosto da. Če je hudo razpokan, brez zadostne opore ali neobnovljiv, je lahko puljenje strokovno bolj smiselna odločitev.

Tri stvari, ki si jih je smiselno zapomniti

Bolečina sama še ne pomeni, da je zob izgubljen.
Odsotnost bolečine še ne pomeni, da je vse v redu.
Čim prej ko je zob pregledan, tem večja je možnost, da bo ostal.

Najbolj trezen odgovor je torej preprost: veliko zob je še mogoče rešiti, tudi ko so videti precej slabo. A odločitev ni odvisna od občutka, temveč od tega, ali je zob po zdravljenju še mogoče kakovostno in dolgoročno ohraniti. Zato pri takih znakih največ pomeni prav to, da človek ne čaka predolgo.

Pripravil: J.P.

Vir: ESE, AAE, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, NIJZ, IADT.

The post Zob boli, poka ali je počrnjen: ali to res pomeni konec? first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article