.jpg)
2 hours ago
23
Slovenščino govorimo vsak dan, pa nas lahko že nekaj povsem domačih besed prisili, da upočasnimo. Čmrlj, hči ali vzbrsteti na papirju niso nič posebnega, pri glasnem branju pa hitro pokažejo, koliko nenavadnih glasovnih zvez premore naš jezik.
Priložnost za majhen jezikovni preizkus je kot nalašč. V soboto, 26. septembra, bo Evropski dan jezikov, ki ga Svet Evrope in Evropska komisija zaznamujeta od leta 2001. Letošnji, že 26. po vrsti, poteka pod geslom “Languages unite!” oziroma “Jeziki povezujejo“.
Pred praznikom je zato dobra priložnost za majhen preizkus iz jezika, ki ga uporabljamo vsak dan. Kako bi na glas izgovorili besede otrok, včeraj, češnja ali megla?
Pri nekaterih se odgovor zdi samoumeven, dokler ne pogledamo, kam v knjižni slovenščini postavimo naglas. Pri drugih je pravilnih možnosti celo več. Poskusite vseh deset najprej izgovoriti brez pomoči, nato preverite zapis spodaj.
Ljubljana, Foto: Pixabay1. Otrok – otròk
Začnimo z eno najbolj vsakdanjih besed. Slovarski zapis osnovne oblike je otròk, torej z naglasom na drugem zlogu.
Zanimivo postane že pri pregibanju. V množini na primer rečemo otrôci, zato se naglas in njegova kakovost med oblikami spreminjata. Slovarji pri besedi otrok navajajo več takšnih naglasnih sprememb.
2. Včeraj – včéraj
Besedo pogosto izgovorimo hitro in brez razmišljanja, knjižni naglas pa je včéraj. Naglašen je prvi samoglasnik e, ne zadnji del besede. Tako SSKJ² kot Slovenski pravopis navajata obliko včéraj.
3. Češnja – čéšnja
Tudi pri češnji je naglas spredaj: čéšnja. To je ena tistih besed, pri katerih lahko narečna izgovorjava hitro zveni nekoliko drugače od knjižne. SSKJ² kot osnovno obliko zapisuje čéšnja.
4. Ključ – kljúč
Pri besedi kljúč sicer ni dileme, kateri zlog je naglašen, saj ima beseda samo en zlog. Zanimiva pa je zaradi izgovora skupine “lj”. J in l pri knjižni izgovorjavi nista preprosto dve povsem ločeni črki, kot bi ju počasi brali iz zapisa. Besedo izgovorimo tekoče kot celoto: kljúč. Tako jo naglasno zapisuje tudi Slovenski pravopis.
PREBERI ŠE >> Slovenci in punkeci – besede, ki jih ne boste slišali na televiziji
5. Megla – tu sta dovoljeni dve možnosti
Ta beseda je precej bolj zanimiva. Slovenski pravopis dopušča meglà in mègla. To pomeni, da ni nujno napačen sogovornik, ki jo naglasi drugače kot vi. Pri knjižni izgovorjavi se pojavlja tudi polglasnik, sodobni pravopisni opis pa opozarja, da je danes razširjena tudi izgovarjava z e.
6. Težek – têžek, dovoljena pa je tudi druga oblika
Pri pridevniku težek slovarski zapis pozna več možnosti. Slovenski pravopis navaja têžek, poleg njega pa tudi obliko težák. Beseda je lep primer, zakaj pri slovenščini ni vedno dovolj iskati samo ene “pravilne” izgovorjave. Slovar lahko pri isti besedi priznava več knjižnih naglasnih možnosti.
7. Človek – člôvek
Beseda, ki jo izgovorimo neštetokrat, je člôvek. Naglas je na prvem zlogu. Pri hitrem pogovoru lahko samoglasniki in soglasniške skupine zvenijo drugače kot pri počasni knjižni izgovorjavi. Prav zato je pri podobnih besedah zanimivo primerjati svoj vsakdanji govor z naglasnim zapisom v slovarju.
8. Dežnik – dežník
Dežnik spada med besede, pri katerih naglas pade proti koncu: dežník. Če besedo izgovorite na glas skupaj z oblikami dežnika, dežniku in z dežnikom, boste hitro opazili, kako naravno jo uporabljamo, čeprav o mestu naglasa skoraj nikoli ne razmišljamo.
9. Vprašanje – vprašánje
Pri besedi vprašánje je naglašen zlog “ša” oziroma samoglasnik a. Beseda je za izgovor nekoliko zahtevnejša predvsem zaradi začetnega sklopa soglasnikov. V običajnem govoru ga marsikdo nekoliko poenostavi, kar je lahko povezano tudi z narečjem ali hitrostjo govorjenja.
10. Življenje – življênje
Deseterico končujemo z besedo, ki je za tujce lahko prava izgovorna vaja: življênje.
V nekaj glasovih se zvrstijo ž, v, lj in nj, zato zapis za nekoga, ki se slovenščine šele uči, še zdaleč ne razkrije vsega. Za slovenskega govorca pa beseda običajno steče povsem samodejno.
Koliko ste jih zadeli?
Če ste pri kateri besedi izbrali drugačen naglas, to še ne pomeni nujno, da slovenščino govorite »narobe«. Na naš govor močno vplivajo narečje, domače okolje in pogovorni jezik. Slovenščina pozna tudi besede z več knjižno sprejemljivimi naglasnimi različicami, kar lepo pokažeta megla in težek.
Za preverjanje knjižne izgovorjave je zato bolje pogledati slovarski naglasni zapis, kot se zanesti samo na občutek.
Evropski dan jezikov obeležujemo vsako leto 26. septembra. Pobudo je leta 2001 začel Svet Evrope, pozneje pa se ji je pridružila tudi Evropska komisija. Namen dneva je opozarjati na evropsko jezikovno raznolikost ter spodbujati učenje jezikov skozi vse življenje.
Slovenščina ima pri tem posebno mesto tudi zato, ker je eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Če želite preizkus nadaljevati, vzemite deset besed, ki jih uporabljate vsak dan, in jih poiščite na portalu Fran. Presenečenje se pogosto skriva prav pri besedah, za katere smo bili najbolj prepričani, da jih izgovarjamo samo na en način.
Objava Znate pravilno izgovoriti teh 10 slovenskih besed? Evropski dan jezikov je tik pred vrati se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)