Znanstveniki opozarjajo: mikroplastika vpliva na črevesje in morda celo na duševno zdravje

Mikroplastika. Te drobne, skoraj nevidne sledi plastike so danes povsod, v vodi, hrani, zraku, celo v naši krvi. Dolga leta smo jih imeli za nekaj nedolžnega, nekaj, kar se pač nabira v okolju. Zdaj pa postaja jasno, da gre za eno najtišjih, a tudi najnevarnejših groženj sodobnega časa.

Nova raziskava Medicinske univerze v Gradcu je pokazala nekaj, kar je znanstvenike resnično zaskrbelo. Mikroplastika namreč ne vpliva le na naravo, temveč tudi na nas, natančneje, na črevesni mikrobiom, tisti zapleten in občutljiv sistem bakterij, virusov in gliv, ki skrbi za prebavo, imunsko ravnovesje in, verjeli ali ne, celo naše razpoloženje.

Ključne ugotovitve raziskave

Glavni avtor raziskave, dr. Christian Pacher-Deutsch, opozarja, da smo mikroplastiki izpostavljeni vsak dan, brez izjeme. V telo jo vnašamo z vodo iz plastenk, s plastično embalažo hrane, čajnimi vrečkami, celo z zrakom, ki ga dihamo.
V laboratoriju so znanstveniki gojili človeški mikrobiom in ga izpostavili mikroplastičnim delcem. Rezultati so bili jasni in težko prezrti:

• spremenila se je sestava mikrobioma,
• zmanjšalo se je število koristnih bakterij,
• povečala se je prisotnost bakterij, povezanih z vnetnimi procesi.

Nekateri vzorci so bili podobni tistim, ki jih zdravniki opažajo pri ljudeh z depresijo ali rakom debelega črevesa.

Foto: mikroplastika

Zakaj so ugotovitve zaskrbljujoče

Čeprav gre še za zgodnjo fazo raziskovanja, znanstveniki priznavajo, da so rezultati dovolj prepričljivi, da vzbujajo skrb.
Na črevesni mikrobiom vplivajo tudi drugi dejavniki, prehrana, stres, imunski odziv, življenjski slog, vendar prav kombinacija teh vplivov skupaj z mikroplastiko lahko pojasni naraščanje prebavnih in presnovnih motenj v zadnjih letih.

Po besedah raziskovalcev bi morali zmanjšanje izpostavljenosti plastiki začeti obravnavati resno. Ne le zaradi okolja, temveč tudi zaradi našega zdravja.

Kako mikroplastika vpliva na črevesje

Točen mehanizem še ni popolnoma raziskan, a obstajata dve glavni razlagi:

• Kemično okolje: mikrodelci ustvarjajo pogoje, v katerih lažje uspevajo določene bakterije, druge pa izginjajo.
• Kislost in presnova: kemikalije iz plastike lahko spremenijo kislost črevesja in s tem porušijo presnovo mikroorganizmov.

Obe teoriji kažeta na isto težavo, mikroplastika vnaša neravnovesje, ki ga telo težko samo popravi.
Dr. Pacher-Deutsch poudarja, da ima mikrobiom ključno vlogo pri številnih vidikih zdravja, od prebave do duševnega počutja, in dodaja, da je zmanjšanje izpostavljenosti mikroplastiki »ena najbolj pametnih oblik preventive, ki jih imamo«.

Foto: Črevesje

Nevidna grožnja vsakdana in kaj lahko storimo

Mikroplastika je postala del našega vsakdana. Prisotna je v oblačilih, embalaži, kozmetiki, vodi, zraku. Povsem se ji ne moremo izogniti, lahko pa zmanjšamo vpliv:

• uporabljamo steklene ali kovinske posode,
• filtriramo vodo,
• omejimo uporabo plastike za enkratno uporabo.

Znanstveniki so enotni, mikroplastika ni več le okoljski problem. Postaja zdravstveni izziv.
In če mikrobiom res odraža stanje našega telesa, potem so spremembe, ki jih povzroča plastika, nekaj, česar ne bi smeli spregledati.

Pripravil: J.P.

Vir: Medical University of Graz, The Conversation, CNN Health, Pexels

The post Znanstveniki opozarjajo: mikroplastika vpliva na črevesje in morda celo na duševno zdravje first appeared on NaDlani.si.