ARTICLE AD
Bila je Tošetova zadnja ljubezen – danes živi drugo življenje, a spomini niso izginili
SKOPJE, MAKEDONIJA – Zunaj reflektorjev. Zunaj družbenih omrežij. In tudi – daleč stran od tračev. A spomin nanjo, žensko, ki jo je ljubil eden najbolj priljubljenih glasbenikov Balkana, ostaja živ. Danes Andrijana Budimir živi novo poglavje, a preteklost – tista boleča, tista tiha – je še vedno tam.
Ena ljubezen, en SMS – in potem nesreča
Bilo je zgodaj zjutraj, 16. oktobra 2007. Avtocesta pri Novi Gradiški. Trčenje. In konec. Toše Proeski, takrat star komaj 26 let, ni preživel. Z njim je umrla celotna generacija upanja.
Zadnje sporočilo, ki ga je poslal? Ni šlo menedžerki. Niti producentu. Ampak njej.
“Princezo moja jedina, lepo mi spavaj, pa ću te čuvati u snu. Sve ima smisla otkad si ponovo u mom životu. Volim te.”
To je bil tisti trenutek, ko so mnogi prvič slišali za Andrijano Budimir. Rokometašico. Žensko, ki je živela z njim v vili v skopskem naselju Zlokućani. V ozadju – brez intervjujev, brez poziranja.
Ljubezen brez papirja? Ne šteje.
Sledilo je, kar bi danes težko razumeli kot sočutje. Nekateri člani Tošetove družine naj bi ji – po poročanju Scena.story.hr – prepovedali vstop v dom, kjer je živela z njim. Zakaj? Da ne bi, domnevno, prišla do njegovih posnetkov v angleškem jeziku in z njimi služila.
Še huje. Ljiljana Petrović, Tošetova menedžerka, je na sodišču trdila, da Andrijana sploh ni bila njegova partnerka. Da je to zgolj zgodba – izmišljena. Sodni postopek, ki se je začel po Tošetovi smrti, je razkril boleče podrobnosti.
“Šlo je za neutemeljene obtožbe, ki so povzročile dodatno trpljenje,” je za Dnevnik povedal njen pravni zastopnik (2008). V pravnem smislu – ne mož, ne žena. Torej? Brez pravice do dediščine. Brez pravice do javnega priznanja.
Tišina. Dolga, premišljena.
Ko je bilo najtežje, je izginila. Ni bilo ekskluzivnih intervjujev. Ni bilo solz v kamere. Samo – nič. Po poročanju MMS.mk se je popolnoma umaknila iz javnosti. Za več kot pet let. Brez pojasnila. Brez opravičila.
In potem – druga zgodba. Leta 2013 se je poročila z Johanom, gostincem iz središča Skopja. Leto kasneje je rodila sina Maksima. Danes ju pogosto vidiš na njenih fotografijah – a brez patetike. Brez nostalgičnih opisov.
Nekje medtem je ustanovila šolo rokometa. Danes trenira moške ekipe. Ja – moške. V Makedoniji. V kulturi, kjer je ženska še vedno pričakovana ob strani – ne spredaj.
Vizualno enaka, znotraj ne več ista
Če bi jo danes srečali na ulici – mogoče je ne bi prepoznali. A če pogledate profil @andrijana_budimir_official, boste videli tisto isto žensko. Močan pogled. Športna drža. Občasno kakšna fotka z igrišča. Nikoli z oderuhom nostalgije.
“Vse, kar sem doživela po njegovi smrti, me je zaznamovalo za vedno,” je dejala v enem od komentarjev na družbenih omrežjih (vir: Facebook, 2012).
Ni pa nikoli več javno govorila o Tošetu. Niti ob obletnicah. Niti, ko so jo novinarji klicali.
In danes? Danes je mir.
Ko danes mediji poročajo o Tošetu – včasih omenjajo tudi njo. Diskretno. “Njegova zadnja ljubezen.” In večina to zdaj sprejema. Tudi tisti, ki so nekoč dvomili. Sporočila obstajajo. Fotografije prav tako. Pričevanja prijateljev. Zgodba je zdaj sestavljena.
Ne moreš pa se znebiti vprašanja – zakaj je morala svojo ljubezen dokazovati?
Bila je tam. Živela je z njim. Prejemala njegova sporočila. A ker ni bila poročena… ni štela?
Sistem brez srca
Tisto, kar se je zgodilo Andrijani, ni enkraten primer. Podobno so doživeli mnogi, ki so izgubili partnerje, s katerimi niso bili poročeni. V Sloveniji je šele Družinski zakonik iz leta 2017 omogočil, da so dolgotrajna zunajzakonska partnerstva pravno izenačena z zakonskimi. A le v določenih primerih – če to lahko dokažeš.
Andrijana ni imela papirjev. Ni imela otrok s Tošetom. In tako je njen pravni status izginil – čez noč.
Pa vendar – ni izginila ona. Ni se zlomila.
Danes ni “Tošetova vdova”. Je Andrijana.
V svetu, kjer bi marsikdo iz takšne zgodbe naredil svojo kariero – je ona naredila nekaj drugega. Vrnila se je k športu. Postala trenerka. Zgradila družino. In pustila, da o njej govorijo dejanja – ne naslovi.
“To, kar je naredila, je redkost,” je za Večer Press dejal nekdanji soigralec iz rokometnega kluba Vardar. “Nič ni hotela. Samo mir.”

Konec?
Verjetno nikoli. Ko nekdo tako mlad, tako talentiran in tako ljubljen umre – nikoli ni pravega konca. In ljudje, ki so mu bili blizu, ostanejo – vsaj za javnost – v tisti zamrznjeni točki.
Ampak življenje teče. Otroci rastejo. Treningi se vrstijo. In tudi Andrijana hodi naprej.
Mogoče ni več “Tošetova”. Ampak je – neizbrisljivo – del njegove zgodbe.
Vir: Scena.story.hr, MMS.mk, Dnevnik, Večer Press, Nova Makedonija, Instagram/Facebook Andrijana Budimir
Pripravil: N. Z.
The post Znano, kaj je Toše Proeski napisal tik pred smrtjo: Bilo je namenjeno njej first appeared on NaDlani.si.