Zloraba številke 112? Nekdo prijavil hudo nesrečo pri Krškem – a tam ni bilo nikogar!

Je mogoče, da bi kdo res poklical na številko 112 in prijavil nesrečo, ki se sploh ni zgodila? Da, prav to se je zgodilo v noči na 2. februar 2025, ko je bilo gasilcem Poklicne gasilske enote Krško (PGE Krško) sporočeno, da je v kraju Kostanjevica na Krki prišlo do prometne nesreče. Prijava je bila natančna – udeleženo eno osebno vozilo, potrebna intervencija tehničnih reševalcev. A ko so gasilci in reševalci prispeli na lokacijo, so ugotovili, da tam ni ne vozila, ne nesreče, ne poškodovanih.

Nepotrebna mobilizacija – kdo bo odgovarjal?

Na teren so se odpravili z dvema voziloma in štirimi gasilci, poleg njih pa so bili v pripravljenosti tudi reševalci nujne medicinske pomoči. V enoti so bili še drugi gasilci, ki so morali biti v pripravljenosti, saj nikoli ne veš, ali se bo v istem trenutku zgodila resnična nesreča ali požar. Po nepotrebnem angažiranje pomeni, da bi ob morebitni resnični nesreči lahko prišlo do zamud pri odzivanju – kar je lahko vprašanje življenja in smrti.

Takšne lažne prijave niso nova težava, a so v zadnjih letih vse pogostejše. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so v letu 2024 zabeležili več kot 50 primerov lažnih prijav prometnih nesreč po vsej državi. Pričakovano so najpogostejše v urbanih območjih, kjer je odzivni čas reševalnih služb hiter in se domnevni prijavitelji zanašajo na to, da bo odziv skoraj takojšen.

Zakaj ljudje lažno prijavljajo nesreče?

Motivi so različni, a najpogosteje gre za:

• Poskus zavajanja organov pregona (npr. da bi nekdo zakril drug dogodek na območju);
• Mladoletniške potegavščine – nekateri kličejo iz dolgočasja ali izzivanja;
• Psihološke težave prijaviteljev, ki si želijo pozornosti ali občutka moči;
• Neuspešne zavarovalniške prevare – čeprav tokrat ni bilo znakov, da bi šlo za poskus goljufije, so bili v preteklosti primeri, ko so ljudje prijavili nesreče, da bi si pridobili odškodnino.

Kako vpliva na gasilce in reševalce?

Poveljnik PGE Krško je že večkrat opozoril na težave s tovrstnimi prijavami, saj ne le, da povzročajo stroške (gorivo, obraba opreme, dodatno delo), ampak lahko tudi izčrpavajo ekipe, ki bi sicer lahko bile potrebne drugje.

Če bi bila v tistem trenutku resnična prometna nesreča na drugem koncu regije, bi bilo odzivanje lahko bistveno počasnejše. In tu ni šale – v kriznih trenutkih odločajo minute, včasih celo sekunde.

Kaj pravi zakon?

Po slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1, 281. člen) je lažna prijava kaznivo dejanje. Tisti, ki namerno povzroči lažen alarm ali prijavi neobstoječo nevarnost, se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali celo zaporom do enega leta.Če bi takšna lažna prijava povzročila dodatne posledice (npr. resnično smrtno žrtev zaradi zamude gasilcev na drugi nesreči), bi bila odgovornost lahko še večja.

A koliko se takšne prijave dejansko kaznujejo? Po podatkih Ministrstva za pravosodje se večina kazni konča zgolj z opozorili ali pogojnimi kaznimi. Redko kdo res prestane kazen, še redkeje so prijavitelji odkriti.

A se lahko kaj naučimo?

Čeprav se na prvi pogled morda zdi “nedolžna” potegavščina ali brezvezna napaka, ima lahko takšno dejanje resne posledice. Lažne prijave pomenijo izgubljanje sredstev, ogrožanje življenj in dodatno breme za že tako obremenjene intervencijske službe.

Ob naslednji nesreči si morda lahko kdo reče: “Saj je verjetno spet lažna prijava…” in ukrepa prepozno. To je največja nevarnost takšnih primerov – zmanjšanje verodostojnosti nujnih klicev.

Nujne službe niso igrača, njihovi resursi niso neomejeni. Ta primer iz Krškega je le še en opomin, kako pomembno je, da se številka 112 uporablja le za resnične nujne primere.

Če imate informacije o tej lažni prijavi, se lahko obrnete na Policijo RS ali lokalne oblasti, saj je vsakršna pomoč pri odkrivanju povzročitelja dragocena.

Pripravil: N. Z.

Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje, Kazenski zakonik RS, Ministrstvo za pravosodje, Policija RS

The post Zloraba številke 112? Nekdo prijavil hudo nesrečo pri Krškem – a tam ni bilo nikogar! first appeared on NaDlani.si.