Zlati red Zvezi borcev: Sprava ali še večja razklanost?

Zlati red Zvezi borcev: Sprava ali še večja razklanost?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred dnevi izdala ukaz o podelitvi zlatega reda za zasluge Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Odločitev, ki naj bi po uradnih navedbah nagradila zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina na narodnoosvobodilni boj, je sprožila burne odzive. V Sloveniji, kjer povojni poboji in nepokopani posmrtni ostanki še vedno bremenijo družbo ter poglabljajo razklanost med ljudmi, mnogi to potezo vidijo kot provokacijo, ki dodatno razdvaja. Kritiki opozarjajo, da predsednica s tem glorificira organizacijo, ki je v javnosti pogosto povezana z ideološkimi razhajanji, namesto da bi se zavzela za spravo.

Podelitev zlatega reda Zvezi borcev, kot je bilo objavljeno na spletni strani Urada predsednika republike, naj bi izpostavila njihov prispevek k ohranjanju vrednot NOB. A v javnosti odmevajo vprašanja, ali je takšno odlikovanje primerno v času, ko se Slovenija še vedno spopada z bolečimi posledicami povojnih dogodkov. Po podatkih zgodovinarjev so povojni poboji terjali na tisoče žrtev, katerih posmrtni ostanki še vedno ležijo v prikritih moriščih. Predsednica je sicer večkrat poudarila potrebo po dostojnem pokopu vseh žrtev, a kritiki menijo, da odlikovanje Zveze borcev pošilja nasprotno sporočilo.

‘Cinizem in protidomoljubno norčevanje’

“To, da je predsednica NPM ob 80 letnici povojnih pomorov in največji delitvi naroda z zlatom ovenčala Zvezo borcev je cinizem in protidomoljubno norčevanje iz človekovega dostojanstva, ki ga tako opeva. Boj proti okupatorju je OK, a  @Zvezaborcev_NOB ust. leta 1948, je ves čas obstanka, tudi po osamosvojitvi, storila vse, da bi prikrila množična morišča, zaščitila morilce iz svojih vrst ter je hkrati z molkom aktivno onemogočala, da bi svojci prišli do posmrtnih ostankov svojih dragih.,” je na družbenem omrežju X zapisal zgodovinar Jože Možina.