»Živimo v Istri, ne v Caracasu«

Nova italijanska zakonodaja o podeljevanju državljanstev ni naklonjena Italijanom v Sloveniji in Hrvaški. Vladna uredba, ki jo je sprejel ministrski svet, namreč korenito spreminja pravico do državljanstva in dejansko Italijane v Istri postavlja na raven Italijanov, ki živijo na tujem. Ukrep mora v roku dveh mesecev potrditi parlament, v manjšini upajo, da ga bodo poslanci in senatorji spremenili ter Italijane v sosednjih državah obravnavali kot pripadnike manjšinske in ne izseljenske skupnosti.

Vlada Giorgie Meloni se je za nova strožja pravila odločila zaradi vse bolj razširjenih zlorab pri pridobivanju državljanstva, posebno v Latinski Ameriki, točneje v Argentini. Italijansko skupnost v Sloveniji in Hrvaški moti, da bi po novem imeli pravico do državljanstva le potomci v Italiji rojenih prednikov ali tistih, ki so tam živeli vsaj dve leti.

Velika večina pripadnikov manjšine je namreč rojena v Sloveniji in Hrvaški oziroma v Jugoslaviji. Tako, kot če bi se Slovenija čez noč odločila za podeljevanje državljanstva le v zamejstvu živečim Slovencem, katerih predniki so rojeni v Sloveniji ali nekdanji Jugoslaviji.

Italijanska unija (UI), krovna manjšinska organizacija, se je že aktivirala v Rimu, kjer računa na pomoč zunanjega ministra Antonija Tajanija. »Mi nismo izseljenci, temveč pripadniki edine avtohtone italijanske skupnosti izven matične države,« je bilo slišati na nedavni skupščini UI v Kopru.

»Mi se vztrajno borimo za celovito priznanje naše avtohtonosti, sedaj pa nas hoče nekdo v Rimu vzporejati z Italijani, ki živijo v tujini. Kot da med Caracasom in Koprom, ne bi bilo razlik,« grenko ugotavlja novinar Radia Capodistria Stefano Lusa.