.jpg)
2 days ago
26
Zimsko škroljenje vinogradaZimsko škropljenje je eden tistih opravil v sadovnjaku, ki se zdita na prvi pogled preprosta, v resnici pa odločata o zdravju dreves v prihajajoči sezoni. Gre za preventivni ukrep, s katerim že v mirovanju zmanjšamo pritisk bolezni in škodljivcev, še preden se brsti sploh prebudijo. Prav zato se zimsko škropljenje pogosto izkaže kot najboljša naložba v letino.
Zakaj je zimsko škropljenje sploh potrebno?
Veliko povzročiteljev bolezni prezimi na lubju, v razpokah vej ali v brstih. Enako velja za jajčeca nekaterih škodljivcev. Če jih v tem obdobju ne omejimo, se spomladi zelo hitro razmnožijo, ukrepanje pa je takrat težje, dražje in manj učinkovito.
Zimsko škropljenje deluje predvsem preventivno. Ne rešuje že nastalih težav, temveč zmanjšuje izhodišče, iz katerega bi se težave razvile.
Kdaj je pravi čas za prvo škropljenje?
Čas je ključen. Škropljenje opravimo v obdobju zimskega mirovanja, ko drevesa še nimajo odprtih brstov. Najpogosteje to pomeni od konca januarja do začetka marca, odvisno od vremena in lege sadovnjaka.
Pomembno je, da so temperature nad ničlo, idealno med 5 in 10 stopinjami Celzija, ter da vsaj nekaj dni po škropljenju ne pričakujemo dežja ali močne zmrzali. Škropimo v suhem in mirnem vremenu, da se sredstvo enakomerno oprime lubja.
S čim škropiti sadno drevje pozimi?
Najpogostejša izbira pri zimskem škropljenju so pripravki na osnovi bakra in oljni pripravki.
Bakreni pripravki
Baker deluje proti glivičnim in bakterijskim boleznim, kot so jablanov rak, breskova kodravost in hruševa ožiga. Uporablja se predvsem pri pečkarjih in koščičarjih, vendar vedno v priporočenih koncentracijah.
Oljni pripravki
Mineralna ali rastlinska olja delujejo mehansko. Prekrijejo jajčeca škodljivcev in jim preprečijo dihanje. Učinkovita so proti listnim ušem, kaparjem in pršicam. Pogosto se uporabljajo samostojno ali v kombinaciji z bakrom, če navodila to dovoljujejo.
Na kaj morate biti še posebej pozorni?
Pri zimskem škropljenju velja načelo manj je več. Preveliki odmerki ne pomenijo boljše zaščite, temveč večje tveganje za poškodbe rastlin. Vedno preberemo navodila proizvajalca in upoštevamo karenco ter omejitve glede temperature.
Prav tako ne škropimo dreves, ki so vidno poškodovana ali oslabela zaradi mraza. V takih primerih je bolje počakati in ukrepati kasneje, ko se rastlina nekoliko okrepi.
Dober začetek za mirno sezono
Zimsko škropljenje ni obvezno opravilo, je pa eden najzanesljivejših načinov, kako si poenostaviti delo spomladi in poleti. Sadovnjak, ki v sezono vstopi razbremenjen bolezni in škodljivcev, zahteva manj posegov in praviloma tudi manj kemičnih sredstev pozneje. Premišljen začetek se pogosto pozna vse do obiranja.
Objava Zimsko škropljenje sadovnjaka: kdaj in s čim začeti? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)