Žiga žaga, drevo preč, ne bo dalo zraka več!

Spoštovani meščani in meščanke Domžal, ali ste morda spregledali (v kar dvomim) še en pokol zdravih dreves, tokrat v središču mesta? Kostanjev, ki so poleti dajali prijetno senco in bogatili ne prav lep center mesta, ni več. Zdaj si bo vsak pasel pogled na prej skritem odlagališču starih avtomobilov na križišču Ljubljanske ceste in Kolodvorske ulice. Saj se ve, da je pleh tisti, ki šteje in ne ubogo drevo, ki ne more kričati in se braniti čeprav od sebe daje najboljše, kar ima: predeluje naš močno onesnažen zrak v nujno potreben kisik. Imeti rad naravo ne pomeni po službi s slušalkami na ušesih teči po gozdu, niti loviti čudovite posnetke sončnega zahoda; imeti rad naravo pomeni spoštovati njen obstoj, razumeti, da je del nas in da jo je treba ščiti pred škodljivimi dejanji.

Pred posekom dreves

Mnogi so osupli nad dogajanjem in lomastenjem po naravnem bogastvu, ki nič več ni naše, temveč je zasebno. In lastnik oz. njegova lastnina je, po njegovi, ter zdaj veljavni, splošni ozki kapitalistični psihologiji in prepričanosti, nad vsemi drugimi zakoni. Pa je res tako?

Tuji lastniki slamnikarskih tovarn, ki so Domžalam v drugi polovici 19. stoletja prinesli razcvet, so ob svojih tovarnah in vilah sadili parke in so tako kazali svojo omiko in bogastvo. Drevesa so ostala še mnogo let po tem, ko so oni umrli ali odšli, zato so več kot le drevesa, so kulturni spomenik in pomnik na obdobje slamnikarstva s katerim se tako radi kitimo. Županja me je, na moje vprašanje glede tega poseka in posekov na sploh, »potolažila«, da, ko je kaj posekano, zamenjano z novim. Novo? Novo, ki bo, ali tudi ne, preživelo mladost, saj drevo ni dovolj posaditi, treba ga je tudi vzdrževati in negovati. Tako kot človeka. In, ali bodo nova dreves sploh imela možnost postarati se, če rastejo na nepravem zemljišču?

Lastnik tega koščka zemlje bo, namesto kostanjev, »zasadil« nekaj mnogo bolj profitabilnega, a karkoli to bo, ne bo nadomestilo lepote, ki jo je uničil in ki je vsem nam prinašala le dobro.

Smisel življenja ni v tem, da ima nekdo več kakor drugi, marveč v tem, da eden daje drugemu, tako se lahko vsi, brez izjeme, veselijo.
Liharda Kamenska, bavarska grofica, slovenska dobrotnica

Mimi Šegina

27.2.2026