Zgodovinar Granda: Bog, družina, domovina ni fašističen slogan, fašističen je odnos levice do slovenstva

Izjava poslanke Gibanja Svoboda Lene Grgurevič, da je slogan “Bog, družina, domovina” fašističen, je absurdna in kaže na površno ali namerno izkrivljanje zgodovine ter ideološko pristranskost. Ta slogan ni izključno povezan s fašizmom, temveč izraža univerzalne, tradicionalne vrednote, ki so prisotne v številnih kulturah in političnih tradicijah daleč pred pojavom fašizma v 20. stoletju.

“Grozljivo je pravzaprav to, da se v zadnjem času dogajajo zelo nenavadne stvari. Že to, da nekoga imenuješ Slovenca, pa da naj bo nekaj Slovensko, naj bi bilo fašistično,” pove zgodovinar dr. Stane Granda uvodoma. Ob tem spomni na Pripoved o nabrežju Adamiča in Lundra, ko je med “septembrskimi dogodki” leta 1908 Ljubljana dobila slovensko podobo. Le dobrim poznavalcem ljubljanske preteklosti je namreč znano, da je omenjeno nabrežje posvečeno spominu na Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, dva slovenska mladeniča, žrtvi nemškega vojaškega nasilja, ki sta tu umrla tistega usodnega nedeljskega večera – 20. septembra 1908. “Je bil to fašizem? Ne,” opozarja zgodovinar.

V nadaljevanju se spomni tudi na napadanje slovenske narodno-zabavne glasbe s strani predstavnikov oblasti. “Zdaj pa so se spomnili gesla ‘Bog, družina, domovina’ in ga označili za fašistično. Gre pa za navadna domoljubna gesla, ki jih poznamo iz cele zgodovine. Samo vprašanje časa je še, kdaj bomo slišali, da je Naprej zastava slave fašistična himna, ker so jo peli tako domobranci kot partizani in nenazadnje, da bodo slovenski jezik razglasili za fašistoiden,” nadaljuje.

V slovenskem kontekstu je slogan močno povezan z Ivanom Cankarjem, enim najpomembnejših slovenskih pisateljev in mislecev, ki je po svojem nazoru daleč od kakršnegakoli fašizma. Cankar je v svojih delih in govorih pogosto poudarjal trojico »Mati, domovina, Bog« kot simbol globoke ljubezni do naroda in življenja. Na primer, v črtici iz zbirke Podobe iz sanj piše: “Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; […] v en kratek utrip srca je stisnjeno vse – mati, domovina, Bog.”  Cankar je umrl leta 1918, še preden se je fašizem sploh razvil v Italiji pod Mussolinijem (1922), in njegova dela so bila pogosto cenzurirana prav pod fašističnim režimom v Italiji.

Označiti nekaj, kar izhaja iz Cankarja – ikone slovenske levice – za fašistično, je popolnoma absurdno in kaže na nepoznavanje lastne kulturne dediščine. Če bi to držalo, bi morali Cankarja samega označiti za fašista, kar je nesmisel, kar v objavi na X izpostavlja tudi poslanec SDS Zvone Černač: “Golobova Svobodnjakinja Lena Grgurević je Cankarja v šoli očitno prešpricala: “Mati, Domovina, Bog”. Ali pa je slepo zagledana v šefa Goloba, katerega nono je nosil kapo s fašističnim cofom. Samo diktatorji in avtokrati se lahko norčujejo iz naroda. #DOVOLJ,” je zapisal na X.

Golobova Svobodnjakinja Lena Grgurević je Cankarja v šoli očitno prešpricala: “Mati, Domovina, Bog”. Ali pa je slepo zagledana v šefa Goloba, katerega nono je nosil kapo s fašističnim cofom. Samo diktatorji in avtokrati se lahko norčujejo iz naroda. #DOVOLJ pic.twitter.com/7XXQxTq93R

— Zvone Černač (@ZCernac) January 25, 2026

“Družba gre v eno grozljivo smer, ki ruši vsako možnost sprave, izničuje vsa slovenska prizadevanja v zgodovini in vsa kulturna prizadevanja […] to kaže na popolno neizobraženost, nepoznavanje zgodovine, nepoznavanje osnovnih potez slovenske preteklosti. V tem smislu je to zelo izrazito antislovensko, anticivilizacijsko, antikulturno – če hočete, anticankarstvo in antiprešernovstvo,” je bil kritičen Granda, ki je presenečen nad dejstvom, da se v teh primerih ne oglaša ne predsednica države Nataša Pirc Musar ali Slovenska akademija znanosti in umetnosti: “Očitno se s tem strinjajo. To pa ni ničemer podobno niti ne multikulturnosti, ker gre za nekulturo.”

A.H.