Zgodnje zdravljenje izgube vida in rehabilitacija ključna za kakovostno življenje v starosti

Ljudje 90 odstotkov informacij iz okolja dobijo z vidom, zato njegova izguba močno vpliva na funkcionalne sposobnosti posameznika in tudi na vključevanje v družbo, je na novinarski konferenci poudarila predstojnica očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mojca Urbančič. Kljub napredku medicine se število ljudi z izgubo vida zaradi staranja prebivalstva povečuje. Dodala je, da izguba vida pri starejših ljudeh poveča možnost za poškodbe zaradi padcev, depresivne simptome in možnost tveganja za demenco. Posledično je po njenih besedah ključnega pomena rehabilitacija. Pri starejših od 65 let se pogosto pojavi starostna degeneracija makule ali rumene pege, je pojasnila predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Polona Jaki Mekjavić. Gre za progresivno bolezen, ki postopno vodi do izgube centralnega vida, ki ga potrebujemo za branje, prepoznavanje obrazov in vožnjo. Bolnikom z starostno degeneracijo svetujejo zdrav način življenja, pri bolnikih z napredovano obliko pa je zelo pomembno čimprejšnje zdravljenje z redno aplikacijo bioloških zaviralcev, s čimer lahko v veliki večini preprečimo izgubo funkcionalnega vida. Poslabšanje vida vpliva tudi na pojavnost demence. Specialist interne medicine in gerontolog Gregor Veninšek je poudaril, da pri starejših z degeneracijo makule obstaja 30-odstotno povečano tveganje za razvoj demence, pri diabetični retinopatiji pa je lahko incidenca demence povečana celo za 60 odstotkov. Petra Došenović Bonča z ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila prvo relativno poglobljeno analizo določenih elementov ekonomskega bremena, ki ga v Sloveniji predstavljata slepota in težja okvara vida. V raziskavo, ki je trajala okoli leto dni, je bilo zajetih okoli 4000 oseb s hujšimi okvarami vida. Izkazalo se je, da letni izdatki, povezani z zdravljenjem očesnih bolezni, padcev teh pacientov ter depresijami oziroma anksioznimi motnjami, na letni ravni znašajo 5,5 milijona evrov. Dodala je, da z raziskavo niso zajeli finančnega bremena, ki ga imajo pacienti s prilagoditvijo stanovanj in ostalimi stroški. Maja Bednaš z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je medtem pojasnila, da je Slovenija v primerjavi z evropsko ravnjo na nekaterih področjih boljša, in sicer ima več let zdravega življenja po 65. letu. Glede dostopnosti do storitev pa so v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami težave čakalne vrste, po katerih država negativno izstopa. Vodja Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih Nataša Vidović Valentinčič je poudarila, da rehabilitacija ni samo dodatek k zdravljenju, ampak je del celovite obravnave, saj se uspeh v medicini meri tudi po tem, kako človek po diagnozi živi. Dodala je, da integrirana celovita rehabilitacija slepim in slabovidnim kot del zdravstvenega sistema omogoča samoumevno in enostavno pot do celostne obravnave. Strokovni tim poleg medicinske oskrbe posamezniku nudi psihološko podporo ter ga z uporabo pripomočkov in prilagoditvami okolja opolnomoči za samostojno ter varno življenje.