»Zgodba Viktorja Parme zgovorno prikazuje kompleksnost tega ozemlja«

Tržaški skladatelj Viktor Parma (1858–1924) bi se najbrž neizmerno veselil enkratnega dogodka, s katerim ga bodo v ponedeljek, 9. februarja, počastili v veliki dvorani opernega gledališča Verdi v Trstu. Tržaški novinarski krožek, Akademija za glasbo v Ljubljani, Glasbena matica, center Komel in Mednarodno društvo operete so ustvarili namreč široko partnersko mrežo, ki bo omogočila koncertno izvedbo njegove opere Zlatorog.

Umetnik, ki po propadu avstro-ogrskega cesarstva dejansko ni več našel pravega doma, bi se verjetno počutil na pravem mestu znotraj čezmejnega dogodka in vesel izjemnega zanimanja, s katerim se je občinstvo že odzvalo na predstavo. Gledalci prihajajo namreč iz cele dežele kot tudi iz Slovenije in so ob napovedi dogodka zasuli organizatorje s prošnjami za rezervacijo mest.

Opera, ki je nastala v avstrijskem okolju in je doslej zazvenela trikrat (v slovenščini) na slovenskih opernih odrih (prvič leta 1921), bo tokrat opremljena z italijanskimi nadnapisi. Koordinator projekta je tržaški novinar Luciano Santin.

Kako ste se ogreli za tako obsežen projekt?

Prvi motor je bila biografska knjiga Paola Petronia, ki ni našla italijanskih založnikov in je torej obstajala izključno v slovenskem prevodu. Prebral sem rokopis in me je prevzel. Nisem strokovnjak za glasbo, poslušanje Parmove glasbe pa me je fasciniralo, saj povezuje italijansko liričnost, dunajsko opereto in slovensko zborovsko tradicijo.

Osebna zgodba skladatelja zgovorno prikazuje kompleksnost tega ozemlja. Parma je govoril štiri jezike; na koncu prve svetovne vojne se je kot mnogi drugi spraševal, kam naj se s svojo narodno identiteto usmeri.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.