Zgodba Nuše, ki je po moževi smrti ostala sama s tremi hčerkami in se znova naučila živeti

Ko je Nuša pred tremi leti izgubila moža Dejana, je ostala sama s tremi majhnimi hčerkami in velikim hipotekarnim kreditom, ki sta ga le dve leti prej vzela za prizidek k hiši.

Še nekaj tednov pred njegovo boleznijo je bila njihova družina, kot pravi sama, popolna. Dejan je bil oče z veliko začetnico – kuhal je, pospravljal, skrbel za deklice in bil njen pravi življenjski sopotnik. Nato je nenadoma zbolel, bil premeščen na intenzivno nego in nazadnje v UKC Ljubljana. Zadnjič jo je poklical 8. februarja zjutraj in ji dejal, da ga bodo dali v komo: »Se slišiva,« so bile njegove zadnje besede.

Sledilo je 63 dni voženj v Ljubljano, vsakodnevnih obiskov, pripovedovanja o šoli, vrtcu in prvih mejnikih najmlajše hčerke

Nuša ga je z deklicami v mislih in besedah vsak dan vključevala v njihovo življenje. Upala je na čudež do zadnjega trenutka. Ko je prišel klic sredi noči, je vedela, da se bliža slovo. Ob njegovi postelji mu je povedala vse, kar ji je ležalo na duši, in ga prosila, naj ji pomaga pri odločitvah ter skrbi za deklice. Ko se je vrnila domov, je morala šest- in osemletni hčerki povedati: »Ati je umrl in nikoli več ga ne bosta mogli objeti.« To je bil, pravi, najtežji stavek njenega življenja.

Žalovala je po svoje – brez pretvarjanja in brez prilagajanja pričakovanjem okolice

Jokala je, ko je bila žalostna, in se smejala, ko je čutila veselje. Deklice so bile vključene tudi v pogreb, na katerem so bile oblečene v rožnate odtenke, saj Nuša ni želela, da bi barva določala spoštovanje do ljubezni. Najtežje se je bilo naučiti prositi za pomoč, saj je čez noč ostala brez partnerja, s katerim sta si prej delila vse odgovornosti. A prav zaradi otrok se je odločila, da bo življenje teklo naprej – drugače, a pogumno.

Iz njihove bolečine je nastala slikanica Pogumna deklica Ula, ki govori o deklici, ki izgubi očeta, a se z njim še vedno pogovarja v srcu. Knjiga je nastajala skupaj z njenimi hčerkami in je bila del njihovega zdravljenja. Danes Nuša pravi, da Dejana čuti ob sebi vsak dan – v besedah, kretnjah in spominih svojih deklic. Njeno sporočilo drugim, ki doživljajo izgubo, je preprosto: ravnajte po svojem srcu. Žalovanje nima pravil, ljubezen pa ne izgine.

Zgodbi prisluhnite spodaj.

The post Zgodba Nuše, ki je po moževi smrti ostala sama s tremi hčerkami in se znova naučila živeti appeared first on Lokalec.si.