ARTICLE AD
Tih sovražnik ženskega telesa, ki ga pogosto nihče ne sliši: ENDOMETRIOZA
Ko telo kriči, pa ga zdravniki ne slišijo – zgodbe žensk z endometriozo razkrivajo bolečo resničnost slovenskega sistema.
Ko bolečina postane vsakdan, tišina pa norma
Ne, bolečina ob menstruaciji ni normalna. Kljub temu pa je to stavek, ki so ga – kot po nekem zloveščem scenariju – slišale številne ženske, preden so jim po letih trpljenja končno postavili diagnozo: endometrioza. Ena izmed njih je Maja, ki nam je zaupala svojo bolečo pot. In to ni zgodba samo o njej – to je zgodba na tisoče žensk po Sloveniji in širše.
Endometrioza je kronična, hormonsko odvisna in vnetna bolezen, pri kateri tkivo, podobno maternični sluznici, raste zunaj maternice. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije prizadene eno od desetih žensk v rodni dobi. Ampak – številke ne povedo vsega. Prava teža bolezni se pokaže v zgodbah. V padcih v nezavest. V urgentnih operacijah. V letih, ko zdravniki zamahnejo z roko.

In v Sloveniji? Stanje ni bistveno drugačno kot drugod – razen da je dostop do diagnostike pogosto še počasnejši.
Ko ti rečejo: “To je pač normalen PMS.”
“Ni normalno, da dva dni na mesec umiraš, skupaj padaš, bruhaš,”
je povedala Maja, ena izmed slovenskih pacientk. In nadaljevala:
“Če te zavrne ena oseba in čutiš, da nekaj ni OK – greš po drugo mnenje.”
Takih zgodb je ogromno. Ženske v Sloveniji se desetletja prebujajo z bolečinami, jih zamolčijo, preživijo dan z ibuprofenom in toplimi obkladki – dokler ne morejo več.
“Moja agonija se je začela hitro in burno, par let po prvi menstruaciji. Ni bilo meseca, da bi lahko na dveh nogah preživela prvi dan. Bruhanje, omedlevica, bolečine od medenice do ramen,”
opisuje svojo izkušnjo.
Že tu se začenja srž težave – normalizacija bolečine. Zdravniki pogosto bolečino ob menstruaciji zreducirajo na običajne tegobe. Brez dodatnih preiskav. Brez sledenja anamnezi. In čeprav je Slovenija visoko razvita država z dostopnim zdravstvenim sistemom, je pot do diagnoze za bolnice z endometriozo pogosto dolga tudi deset let, opozarjajo pri društvu Endozavest.
Diagnoza, ki pride (pre)pozno
Endometrioze ni mogoče zanesljivo potrditi brez laparoskopije – operativnega posega, pri katerem kirurg s kamero pogleda v trebušno votlino.
“Moja diagnoza je bila postavljena šele pri 25 letih (torej po več kot desetletju groznih bolečin),”
je povedala Maja.
Včasih je razlog tudi v slabi opremljenosti ali preobremenjenosti ginekoloških ambulant. V Sloveniji je namreč povprečna čakalna doba za ginekološki pregled več kot 6 mesecev, laparoskopija pa je praviloma možna le s samoplačniškim posegom ali po zelo dolgem čakanju v javnem sistemu.
Če je ultrazvok pokazal tvorbo – v njenem primeru teratom na jajčnikih velikosti 5 cm – je bil to že alarm. Pa vendar je bilo prej več obiskov, več ignoriranja in več let trpljenja. Ženske opozarjajo: brez lastne pobude in iskanja drugega mnenja pogosto ostanejo brez odgovora.

Ko endometrioza povzroči neplodnost
Po poročanju Mayo Clinic je endometrioza eden vodilnih vzrokov neplodnosti pri ženskah. In tudi Maja, ki se odkrito dotakne teme materinstva, pravi:
“Z endometriozo se moraš naučiti živeti in to je to. Obstajata dve stvari, ki jo zavirata – hormonska terapija in nosečnost.”
Toda nosečnost ni zdravilo – simptomi se lahko vrnejo. V njenem primeru so se. Spet operacije. Spet prehranske diete. Spet terapije.
“Moja nosečnost je bila eno najlepših obdobij – brez groznih menstruacij. Zdaj pa se je spet začelo,” pove. In doda: “Bolezen je nazaj.”
Po podatkih britanske fundacije Endometriosis UK se simptomi pogosto vrnejo že leto ali dve po porodu, razen če se bolnica odloči za nadaljnjo hormonsko terapijo ali odstranitev jajčnikov. V Sloveniji teh podatkov ni sistematično zbranih, saj register bolnic z endometriozo ne obstaja.
Hrana, hormoni in holistični pristopi
Mnoge ženske poskušajo simptome omiliti tudi s prehranskimi spremembami. Maja je opravila intolerančni test, iz prehrane izločila vnetna živila in – kot pravi – občutno izboljšala kakovost življenja.
“Bila sem utrujena, brez energije, čustveno na tleh – po spremembi prehrane se je stanje izboljšalo,” še pove.
Takšni pristopi niso znanstveno dokončno potrjeni kot zdravljenje, a za mnoge pomenijo olajšanje.
“Nisem rekla, da dieta zavira endometriozo. Menim pa, da pomaga pri simptomih,” poudarja.
Po poročanju Healthline določena protivnetna dieta (bogata z omega-3, zelenjavo, vlakninami in brez predelanih živil) lahko pripomore k zmanjšanju vnetnih markerjev v telesu, a ni nadomestilo za klinično terapijo. Slovenski prehranski strokovnjaki sicer poudarjajo pomen uravnotežene prehrane, vendar tovrstne diete zaenkrat niso vključene v uradne smernice zdravljenja. Priporočajo, da naredite intolerančni test in sami vidite, kaj vašemu telesu ustreza in kaj ne.
Kdo v Sloveniji zdravi endometriozo?
“Dr. Merlo brez dvoma,”
pravi Maja.
“Je strokovno najbolj podkovan, prijazen in človeški. Kar razbije napetost, ki jo občutiš pred posegom.”
Dr. Aleksander Merlo dela na MCCZ kliniki, kjer sprejema tudi samoplačniške paciente. Številne ženske izpostavljajo, da je pri endometriozi ključno najti specialista, ki razume kompleksnost bolezni. In ki si – kar je včasih najtežje – vzame čas.
Težava?
“Vsi dobri specialisti so polno zasedeni.”
In za mnoge – nedosegljivi brez samoplačniškega zdravljenja. To odpre drugo, bolj sistemsko vprašanje: Ali si moraš v Sloveniji zdravje kupiti? Če nimaš sredstev – čakaš. In trpiš.
“Veteranka po tej vojni”
Po skoraj 17 letih boja z boleznijo Maja pove:
“Me pa danes kolegica kliče, kako sem, pa pravim: ‘Super! Sej sem že prava veteranka po tej vojni.’”
In vojna res je. Vsak mesec znova. Vsak pregled. Vsaka odločitev za poseg. Vsak dan, ko se zbujaš v telesu, ki te – po domače – izdaja.

Zato je delila svojo zgodbo. Ne zato, da bi se izpostavljala. Ampak ker je – kot sama pravi – “bilo to na mestu”. Da kdo ne ostane sam. Da ‘kdo’ spozna simptome. Da ‘kdo’ ve, da ni normalno, če te vsak mesec boli.
Naj glasovi žensk ne ostanejo preslišani
Endometrioza ni redka. Je pa pogosto spregledana. V Sloveniji še vedno nimamo nacionalne strategije za obravnavo te bolezni, kar pomeni, da ni sistematičnega izobraževanja zdravnikov, ni enotnih smernic zdravljenja, ni podatkov.
A vendar – ženske govorijo. Izčrpane, a glasne. Povezane v skupnostih na družbenih omrežjih. Obupane, a borbene. Kot Maja V., ki pravi:
“Leta sem rabila, da sem spregovorila. A sem – ker sem čutila, da je to prav.”
In ko bo naslednjič kdo rekel: “Menstruacija pač boli” – se spomnite te zgodbe.
Če želite več informacij ali podporo, lahko obiščete profil @endometrioza ali slovensko društvo Endozavest. Tam ne boste dobili le podatkov, ampak – kar je včasih pomembnejše – občutek, da niste sami.
Pripravil: N. Z.
Vir: WHO, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, Endometriosis UK, Healthline, ASRM, izjave Maje V., Shutterstock, Freepik
The post Ženske, poslušajte svoje telo! Ta zgodba bi vam lahko rešila življenje first appeared on NaDlani.si.