Že šesti rez mariborske potomke

Vsaj trikrat na leto se pri potomki mariborske kavčine, ki od leta 2019 raste na sončni strani ob zidovih ribniškega gradu, zbere druščina ribniških vinogradnikov – ob rezi trte, ob Ribniškem sejmu in ob trgatvi. Tokrat so se odločili, da bo simbolična rez potekala enajstega v mesecu. Navdih za to so našli v martinovanju, 11. novembra.

»Ker je 11. 11. praznik vina, smo že zdavnaj – društvo je bilo ustanovljeno leta 1988 – sklenili, da se bomo srečevali vsakega enajstega v mesecu,« je simboliko datuma pojasnil Janez Rus, ki društvo vodi slabe tri mesece.

Ob srečanjih si vzamejo čas za pogovor, se izobražujejo ter se učijo, kako vino kulturno piti in ga pravilno ocenjevati. Seveda se dejavno povezujejo tudi z drugimi vinorodnimi pokrajinami in se, kot pravijo, vedno pustijo podučiti. V društvu delujeta tudi dva sommelierja in štirje vinogradniki. Trije med njimi vino zorijo v Ribnici, zato z nasmehom povedo, da pridelujejo tudi »ribniško vino«, čeprav grozdje prihaja od drugod.

Dodatek rasti je šegavost

Še posebej so ponosni, da je prav potomka najstarejše trte na svetu, ki uspeva ob ribniškem gradu, Ribnico postavila na vinogradniški zemljevid.

»Veliko ljudi se sprašuje, zakaj trta v bukovo-leskovi deželi. Lahko pa povemo, da tu odlično uspeva. Morda tudi zaradi naše šegavosti. Včasih obrodi več, drugič manj, a smo z njo zelo zadovoljni,« pojasnjuje Rus in dodaja, da je ta trta v deželi suhe robe spisala svojo zgodbo.

Trs so v zemljo ob zidovih ribniškega gradu zasadili maja 2019. Deblo kljubuje vihravemu vremenu, za dobro rast pa potrebuje sonce in skrbne roke; oboje ji je za zidovi ribniškega gradu zagotovljeno.

Zbrani – na začetku je kantavtor Žiga Bižal zaigral nekaj svojih uspešnic, tudi tisto o vinu in Ribničanih – so izrazili upanje, da bo letina bogata in da bodo po lanski jeseni letos obrali kakšen grozd več.

Po uvodnih besedah je predsednik društva škarje predal županu Samu Pogorelcu, gospodarju trte, ki je malce, seveda humorno, potarnal, da na tako pomemben dogodek sploh ni bil vabljen. Medard Pucelj, predsednik civilne iniciative, ki bdi nad vinogradniškim početjem, mu je hudomušno odvrnil: »Gospodar se ne povabi, gospodar pride sam.«

Pišejo zgodbo

Ni manjkalo hudomušnih pripomb, saj so se vinogradnikom razvezali jeziki, župan pa je poudaril pomen tradicije in povezovanja: »Ni pomembna količina, pomembna je zgodba. Pomembno je, da imamo točko, ki nas povezuje in druži.«

Na spletni strani Najstarejše trte na svetu v Mariboru je zapisano, da je rez več kot le vinogradniško opravilo – je simbol skrbnega varovanja tradicije in obljuba nove, rodovitne letine. Vsak natančen rez določa rast in pridelek, iz odrezanih cepičev pa nastajajo nove potomke, ki jih Maribor podarja krajem po Sloveniji in svetu.

To je strokovno pojasnjeval suhorobarski vinogradnik in sommelier Franci Petek. Cilj rezi je, da trto pravilno obremenimo, da ne pustimo preveč rodnih očes in je ne izčrpamo. Le tako lahko jeseni pričakujemo zdravo in zrelo grozdje. Opozoril je tudi na nevarnost zlate trsne rumenice, bolezni, ki se v zadnjih letih širi po Sloveniji in lahko povzroči veliko škodo v vinogradih. Vinogradniki morajo biti pozorni in ob morebitnem pojavu pravočasno ukrepati.

Skrb od brstenja do trgatve

»Obrezovanje potomke ni le strokovno opravilo, temveč predvsem simboličen začetek novega vinogradniškega leta,« je z lestve ob zvenu škarij razlagal skrbnik ribniške potomke in tudi potomke, ki raste na Trubarjevi domačiji na Rašici, France Mršnik.

»Spomladanska rez mora biti končana, preden trta začne odganjati. Če zamudimo, trta ‘joka’, iz ran začne teči sok, kar jo izčrpava,« pojasnjuje Mršnik.

Potomka modre kavčine je ob ribniškem gradu v dobri kondiciji. Korenine imajo dovolj vlage, saj je pod površjem razmeroma visoka podtalnica. Kljub temu jo v sušnih obdobjih dodatno zalivajo. »Raje ji prinesem kakšno vedro vode, kot da bi trpela sušo,« pravi.

Kakšna bo letošnja jesen, je še prezgodaj napovedovati. Lani je bila letina lepa, leto prej pa je bilo zaradi peronospore in oidija potrebnega precej škropljenja. »Vinograd je treba redno spremljati, od brstenja do trgatve. Le tako lahko pravočasno ukrepamo, da bo letina izdatna,« svetuje skrbnik Mršnik.

(mgć)