Že 80 let varuhi gozdov in tradicije

Osem desetletij skrbi za naravo, divjad in ohranjanje lovske tradicije ni majhen dosežek. Prav zato je bilo grajsko dvorišče v Žužemberku minulo soboto prizorišče slovesnega dogodka, s katerim so člani Zveze lovskih družin Novo mesto obeležili 80-letnico svojega delovanja. Pod naslovom »Zeleni gozd je lovcev raj« so se zbrali predstavniki lovskih družin, gostje, predstavniki lokalnih skupnosti in številni ljubitelji narave.

Slovesnost se je začela na način, ki je med lovci še posebej cenjen. Zbrane so pozdravili zvoki rogistov Zveze lovskih družin Novo mesto, sledil pa je prihod praporščakov vseh 19 lovskih družin, ki delujejo v okviru zveze in upravljajo približno 90.000 hektarjev lovišč znotraj lovsko-upravljavskega območja. Himno so ob spremljavi godbe ZLD Novo mesto obogatili pevci Lovskega pevskega zbora iz Bele krajine.

Praznovanje jubileja je bilo priložnost za pogled nazaj in razmislek o poti, ki so jo novomeški lovci prehodili od ustanovitve zveze do danes. Predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc, ki zvezo vodi že od leta 2010, je v slavnostnem nagovoru poudaril, da lovstvo že dolgo ni zgolj dejavnost, povezana z upravljanjem divjadi.

»Lovstvo ni zgolj skrb za divjad in njene življenjske prostore, temveč tudi pomembna odgovornost do narave, kulturne dediščine in prihodnjih rodov,« je poudaril.

Njegove besede so dobro povzele bistvo sodobnega lovstva, ki poleg spremljanja stanja divjadi vključuje tudi številne naravovarstvene naloge, sodelovanje pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter skrb za uravnotežen razvoj naravnega okolja.

ZLD Novo mesto

Ob pogledu na pretekla desetletja je Jarc izpostavil tudi veliko količino prostovoljnega dela, ki ga lovci opravijo v svojih lokalnih okoljih. To delo pogosto ostaja očem javnosti skrito, a vključuje urejanje habitatov, krmišč, opazovanje divjadi, sodelovanje pri izobraževalnih dejavnostih in številne druge naloge, povezane z varovanjem narave.

Pomembno mesto v delovanju zveze ima tudi izobraževanje. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju članov in mentorjev, ki svoje znanje prenašajo na mlajše generacije lovcev. Prav medgeneracijski prenos izkušenj velja za eno od ključnih vrednot slovenskega lovstva.

Da lovstvo ni zgolj dejavnost v gozdu, temveč tudi pomemben del kulturne dediščine, je pokazal bogat spremljevalni program. Zveza že vrsto let spodbuja delovanje različnih sekcij, ki ohranjajo lovsko kulturo. Med njimi so pevski zbor, godba, harmonikarji, rogisti, lovski likovniki in rukači, ki negujejo tradicionalno posnemanje jelenjega rukanja.

V kulturnem programu so se predstavili lovci harmonikarji ZLD Novo mesto, Lovski pevski zbor iz Bele krajine ter člani Društva za ohranjanje lovske kulture Črna. Posebno zanimanje obiskovalcev je pritegnila tudi razstava likovnih del, ki so jih pripravili lovski likovniki.

Jubilej so s svojo navzočnostjo počastili tudi predstavniki lokalnih skupnosti. Župan Občine Žužemberk Jože Papež je poudaril, da so lovci pomemben partner lokalnega okolja.

»Osem desetletij pomeni nešteto ur prostovoljnega dela, skrbi za naravo in ohranjanja ravnovesja v gozdovih,« je dejal. Ob tem je spomnil tudi na simboliko risa v občinskem grbu, ki po njegovih besedah predstavlja moč, previdnost in hkrati opominja na krhko ravnovesje v naravi.

V okviru slovesnosti so podelili zahvalne listine občinam ter prejeli čestitke prijateljskih lovskih organizacij iz Kočevja, Ljubljane, Celovca in Doberdoba. Posebne zahvale so namenili tudi tistim, ki so sodelovali pri pripravi jubilejnega dogodka. Med njimi je bil strokovni tajnik zveze Stane Gabrijel, ki je skupaj s sodelavci pripravil slovesnost in uredil jubilejni zbornik. Zahvalo sta prejeli tudi Nataša Blatnik z Občine Žužemberk in Darja Gros iz ZLD Novo mesto.

Čeprav je med prireditvijo Žužemberk zajela nevihta, to ni pokvarilo prazničnega razpoloženja. Program je do konca uspešno vodil Alojz Podboj, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo o zgodovini zveze in njenem delovanju, ki je bila postavljena v grajski vinski kleti.

Zveza lovskih družin Novo mesto danes povezuje 19 lovskih družin in predstavlja pomemben del lovske organiziranosti na Dolenjskem in v Beli krajini. Ob jubileju so lovci znova pokazali, da njihovo poslanstvo ni omejeno zgolj na upravljanje divjadi, temveč zajema tudi ohranjanje kulturne dediščine, izobraževanje, prostovoljstvo in skrb za naravno okolje. Osemdesetletnica je bila zato več kot praznovanje obletnice – bila je tudi priznanje generacijam lovcev, ki so skozi desetletja soustvarjale podobo dolenjskega lovstva.