Zdravstvo in čakalne dobe – se situacija slabša ali izboljšuje?

Vlada vztrajno ponavlja, da se čakalne dobe v slovenskem zdravstvu skrajšujejo. a vsakdanja izkušnja pacientov ter uradni podatki razkrivajo precej drugačno sliko.

Namesto resnega soočenja z dejstvi je predsednik vlade Robert Golob znova šokiral z izjavo, ki jo mnogi razumejo kot žalitev tisočev državljanov. Dejal je namreč, da osebnega zdravnika nimajo le tisti, ki si ga ne želijo. Takšna trditev je za ljudi, ki že mesece ali leta zaman iščejo zdravnika, ne le neresnična, temveč tudi cinična.

Dejstvo pa je: vladne trditve v ostrem nasprotju s številkami. Število čakajočih nad dopustno mejo se kljub obljubam ne zmanjšuje bistveno, pri nekaterih storitvah celo nevarno narašča. Reforma, o kateri vlada govori že od začetka mandata, se vse bolj zdi kot politični pravljica, ki ne temelji na resnih, strokovnih rešitvah.

Čakalne vrste za številne specialistične preglede in posege ostajajo dolge, ponekod celo daljše kot pred leti, dostop do osnovnega zdravstvenega varstva pa je za vse več ljudi postal resen problem. Poglejmo kaj se je dogajalo pred Zdravstvenim domom, kjer so starši čakali že  v zelo jutranjih urah samo zato, da bi dobili pediatra za svoje otroke;

Resničnost je preprosta: v številnih krajih osebnih zdravnikov ni dovolj. Ambulante so preobremenjene, zdravniki odhajajo v tujino ali v zasebni sektor, mladi zdravniki pa se ne odločajo za delo v razmerah, kjer je administrativnega bremena več kot medicine.

sds.si

V takem sistemu govoriti o »osebni izbiri« pacientov pomeni prelaganje odgovornosti z vlade na ljudi, ki so že tako ujeti v razpadanje javnega zdravstva. Zdravstvo je temeljna storitev države. In dokler bodo ljudje brez osebnega zdravnika, dokler bodo čakali mesece ali leta na preglede, bodo vladne izjave o uspehih zvenele prazno – ali še huje, kot posmeh tistim, ki sistem čutijo na lastni koži in vedo kaj v resnici pomeni nedelujoče javno zdravstvo.