Zdravniške organizacije v Sloveniji glasno proti evtanaziji

Koordinacija zdravniških organizacij (KZO) je včeraj podala izjavo za javnost, v kateri je izrazila popolno podporo stališču Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME) o zakonu, ki obravnava pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ta izjava prihaja v času, ko se v Sloveniji razpravlja o zakonodaji, ki bi legalizirala to prakso.

KZO, ki vključuje Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, je izrazila jasno stališče glede predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko je opozorila na resne etične, strokovne in družbene posledice, ki jih prinaša predlog zakona.

“Komisija, kot posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, je v svojem mnenju izpostavila, da predlagani zakon uvaja radikalno spremembo v odnosu do življenja in smrti, ki bistveno presega obstoječe pravne, etične in medicinske okvire,” so zapisali v izjavi.

V nasprotju z medicinsko etiko

KZO deli mnenje Komisije, da zakon ZPPKŽ postavlja zdravnike v osrčje postopka končanja življenja. To zahteva od zdravnikov, da izvajajo dejanja, ki so v nasprotju z bistvom medicinske etike, torej varovanjem življenja in lajšanjem trpljenja, kot tudi spoštovanjem dostojanstva pacienta do naravne smrti. Takšno ravnanje nasprotuje temeljnim načelom zdravniške etike in mednarodnim etičnim standardom, ki jih zastopa Svetovno zdravniško združenje (WMA).

“V večini držav in v zdravniških kodeksih, tudi v Sloveniji, sta dejanje namernega končanja življenja in pomoč pri tem jasno zavrnjeni kot neetični,” je poudarila KZO.

Mesto za zlorabe

Namesto uvedbe zakonodaje, ki bi normalizirala prekinitev življenja, KZO zagovarja kakovostno paliativno oskrbo. Ta zagotavlja dostojanstvo in sočutno podporo bolnikom v njihovih zadnjih trenutkih. Opozorili so na nevarnosti, ki jih prinaša zakon ZPPKŽ, vključno z možnostjo pritiska na ranljive skupine, kot so starejši, osamljeni in socialno odrinjeni posamezniki.

“Slovenija potrebuje okrepitev paliativne medicine, ne pa zakonodaje, ki bi normalizirala prekinitev življenja oziroma samousmrtitev,” so zapisali pri KZO.

Temeljno vprašanje družbe

KZO meni, da ta zakon ni le ena izmed mnogih zakonodajnih odločitev, temveč temeljno vprašanje o tem, kakšno družbo si želimo. Ali gre za družbo, ki daje prednost življenju in sočutju, ali za družbo, kjer trpljenje, starost in ranljivost postanejo razlog za opustitev skrbi?

“Ali je to družba življenja in sočutja ali družba, v kateri so trpljenje, starost in ranljivost razlog za opustitev skrbi,” so poudarili v svoji izjavi.

Spletno uredništvo