Zdravniške organizacije v bran interventnemu zakonu

Koordinacija zdravniških organizacij, Mladi zdravniki Slovenije in sindikat Praktik.um menijo, da zdravstveni del zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vsebuje pomembne in potrebne korekcije veljavne zdravstvene zakonodaje. Opozarjajo, da bi zavrnitev zakona na referendumu onemogočila tudi ponovno sprejetje posameznih nujnih sprememb.

Kot so zapisali v skupnem sporočilu za javnost, interventni zakon ni zdravstvena reforma in ne rešuje vseh odprtih vprašanj slovenskega zdravstva. Po njihovem mnenju pa odpravlja nekatere rešitve oziroma njihove posledice, ki so se po uveljavitvi novele zakona o zdravstveni dejavnosti v praksi pokazale kot težko izvedljive ter lahko otežujejo organizacijo dela in vključevanje razpoložljivega zdravstvenega kadra. Med rešitvami podpirajo predvsem podaljšanje prehodnega obdobja za uskladitev z zakonom o zdravstveni dejavnosti ter odpravo dvoletnega pogoja za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Zagovarjajo primerljive pogoje za strokovno delo vseh zdravnikov z licenco ter rešitve, ki ne slabijo javnega zdravstva. V razmerah pomanjkanja zdravnikov mora zakonodaja omogočati, da se razpoložljivo znanje in delo zdravnikov čim učinkoviteje vključujeta v zdravstveno oskrbo prebivalstva, so zapisali. Ob aktualni referendumski pobudi opozarjajo, da interventni zakon ureja tudi številna področja zunaj zdravstva, do katerih se zdravniške organizacije ne opredeljujejo. Če zakon ne začne veljati, pa ne bodo uveljavljene niti predvidene korekcije zdravstvene zakonodaje, ki jih ocenjujejo kot potrebne. Po njihovem mnenju bi se ohranile omejitve, “za katere praksa že kaže, da lahko otežujejo organizacijo dela in vključevanje razpoložljivih zdravnikov v zdravstveno oskrbo”. Organizacije opozarjajo še na določbo zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, po kateri državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Zavrnitev interventnega zakona bi tako lahko za leto dni onemogočila tudi ponovno sprejetje posameznih nujnih sprememb zdravstvene zakonodaje. Takšen odlog bi podaljšal veljavnost omejitev, ki v praksi že otežujejo organizacijo dela v zdravstvu, opozarjajo. “V razmerah, ko zdravniki odhajajo in se na posameznih področjih že pojavljajo težave pri zagotavljanju zadostnega kadra, tudi za neprekinjeno zdravstveno varstvo, lahko nadaljnje zmanjševanje razpoložljivosti zdravnikov pomeni tudi slabšo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente,” so še zapisali. V Koordinaciji zdravniških organizacij so združeni Zdravniška zbornica Slovenije, sindikat Fides, Slovensko zdravniško društvo in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.