Zdravniška zbornica: Za ustrezno preskrbljenost ne zadošča zgolj rast števila zdravnikov

Število zdravnikov v Sloveniji raste, a to ne pomeni avtomatične izboljšave dostopnosti do zdravstvenih storitev ali odprave pomanjkanja kadra, so navedli v poročilu zdravniške zbornice. Opozarjajo, da za ustrezno preskrbljenost ne zadošča zgolj povečevanje števila zdravnikov, potreben je širši nabor ukrepov za vzdržnost in dostopnost sistema.

Glavni razlog, da povečevanje števila zdravnikov samo po sebi ni dovolj, je, da sočasno narašča tudi število zavarovancev, predvsem pa se spreminja njihova starostna in zdravstvena struktura, so zapisali v posebnem poročilu Zdravniške zbornice Slovenije, ki so ga pripravili na podlagi registra zbornice in analize članstva.

Delež starejših od 65 let vztrajno raste, kar pomeni več multimorbidnosti oziroma hkratnega pojava več kroničnih bolezni pri istem bolniku, nenalezljivih kroničnih degenerativnih bolezni in s tem bistveno več potreb po obravnavah (diagnostika, kontrole, specialistične storitve, dolgotrajna zdravljenja). Te potrebe naraščajo hitreje kot linearno s številom prebivalcev, zato absolutna rast števila zdravnikov ne drži koraka z realnim pritiskom na sistem, piše v poročilu.

Državno povprečje se sicer počasi izboljšuje

Po podatkih OECD Health at a Glance 2025 je Slovenija leta 2023 dosegla 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev. Gre za napredek glede na preteklo desetletje, vendar Slovenija še vedno ostaja pod povprečjem večine držav EU (povprečje OECD je 3,9; povprečje EU okoli 4,2). Za dosego povprečja EU27 bi potrebovali več kot 1400 dodatnih zdravnikov.

Za ustrezno preskrbljenost prebivalcev je po navedbah zdravniške zbornice pomemben širši nabor ukrepov, ki vključuje izboljšanje delovnih pogojev v javnem zdravstvu, organizacijo dela, kadrovske standarde, digitalizacijo, preventivo, koordinacijo obravnav in dolgoročno načrtovanje kadrov, da bo sistem vzdržen in dostopen tudi v prihodnje.

V registru zbornice je bilo 1. avgusta lani 9612 članov, aktivnih v zdravniški službi, od tega 7482 zdravnikov in 1792 zobozdravnikov

V registru ima tuje državljanstvo približno devet do deset odstotkov članov. Analiza trajanja članstva kaže, da se zdravniki s tujim državljanstvom pogosteje izpisujejo v prvih letih po vpisu v register. “To nakazuje večjo geografsko mobilnost in dejstvo, da Slovenija pogosto predstavlja vmesno postajo v karierni poti, ne pa nujno dolgoročne destinacije. To pomeni, da dolgoročne stabilnosti sistema ni mogoče graditi predvsem na uvozu kadra, temveč na učinkovitem zadrževanju domačih zdravnikov,” opozarjajo na zbornici.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (prva objava spremljanja zunajbolnišničnih obravnav 2024) se je v obdobju 2023-2024 število obravnav na primarni ravni povečalo za približno 15 odstotkov, v specialistični ambulantni dejavnosti pa za približno osem odstotkov. Po navedbah zbornice to potrjuje, da obremenjenost sistema raste hitreje kot število zdravnikov, pri čemer zdravniki delujejo v vse bolj kompleksnih razmerah in obravnavajo bolnike z zahtevnejšimi diagnozami in večjim obsegom potreb.

Poročilo kaže tudi, da rast v javnih zdravstvenih zavodih poteka najpočasneje, število zasebnikov s koncesijo skoraj stagnira, medtem ko najbolj raste število zdravnikov v čisto zasebnem sektorju (brez koncesije).

vir: sta

The post Zdravniška zbornica: Za ustrezno preskrbljenost ne zadošča zgolj rast števila zdravnikov appeared first on Lokalec.si.