Zdravniki so si oddahnili! Ustavno sodišče: prepoved dodatnega dela zdravnikov je nesorazmeren in protiustaven poseg v svobodo dela

LJUBLJANA – Ustavno sodišče je zadržalo del novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnih zavodih, dejansko prepovedoval dodatno delo pri t. i. čistih zasebnikih. Odločitev pomeni, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ponovno uporablja prejšnja ureditev, kakršna je veljala pred uveljavitvijo novele. V praksi to pomeni, da absolutna prepoved ne velja več, vprašanje dodatnega dela pa se vrača v okvir sistema soglasij delodajalcev.

#image_title

Odmevi

O odločitvi so obširno poročali skoraj vsi večji slovenski mediji. Televizija POP TV in portal 24ur.com sta v ospredje postavila takojšnje praktične posledice in odzive ministrice za zdravje ter zdravniških organizacij. N1 Slovenija je poudaril ustavnopravno razsežnost presoje in razlago, da cilj države – krepitev javnega zdravstva – sam po sebi ni sporen, sporna pa je bila izbrana pot. Siol.net in STA sta se osredotočila na politične odzive in na sporočilo sodišča, da mora zakonodajalec pri omejevanju svobode dela izbrati sorazmerne in premišljene ukrepe. Poslovni časnik Finance je odločitev analiziral predvsem z vidika pravnih in sistemskih posledic za zdravstveni trg.

Bistvo odločitve

Ključni poudarek odločitve ustavnega sodišča je, da je bil poseg v svobodo dela zdravnikov prekomeren. Sodišče je pritrdilo, da ima država legitimen interes zaščititi javno zdravstveno mrežo in zagotoviti dostopnost storitev, vendar ni bilo prepričano, da popolna prepoved dodatnega dela pri zasebnikih predstavlja nujen in edini možen ukrep za dosego tega cilja. Po presoji sodišča bi bilo mogoče cilje reforme uresničevati tudi z milejšimi sredstvi, kot so učinkovitejši nadzor, jasnejša pravila o soglasjih in preprečevanje konfliktov interesov.

Pomemben praktični vidik odločitve je tudi ta, da se ne uporablja prehodna določba novele, ki je omejevala veljavnost že izdanih soglasij na največ dvanajst mesecev. To pomeni, da se režim dodatnega dela vrača v okvir, ki je zdravnikom in zavodom že poznan, in da ni avtomatičnih časovnih omejitev, ki bi izhajale iz zdaj zadržanih določb.

To ni zavrnitev zdravstvene reforme

Odzivi so bili pričakovano različni. Ministrica za zdravje je poudarila, da odločitev ne pomeni zavrnitve zdravstvene reforme kot take in da ustavno sodišče ni problematiziralo ciljev vlade, temveč način njihove uresničitve. Ob tem je izpostavila odgovornost vodstev javnih zavodov, ki bodo morala pri izdajanju soglasij ravnati preudarno in v korist javnega sistema. Zdravniška zbornica in sindikat Fides sta odločitev pozdravila kot potrditev, da je bila popolna prepoved napačna in škodljiva ter da so v sistemu že obstajali mehanizmi, s katerimi je mogoče preprečevati zlorabe brez poseganja v temeljne pravice.

V praksi odločitev pomeni večjo fleksibilnost za zdravnike, ki bodo lahko – ob soglasju delodajalca – ponovno opravljali dodatno delo tudi pri zasebnikih. Hkrati pa pomeni večjo odgovornost za vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov, saj bodo morala skrbno tehtati med kadrovskimi potrebami javnega zavoda in interesi posameznikov. Za bolnike kratkoročno odločitev prinaša manj pretresov in negotovosti, dolgoročni učinki pa bodo odvisni od tega, kako hitro in kako premišljeno bo zakonodajalec pripravil novo, ustavno skladno ureditev.

Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo jasno sporočilo, da mora v enem letu odpraviti ugotovljeno protiustavnost. To odpira novo poglavje razprave o razmerju med javnim in zasebnim v zdravstvu. Namesto pavšalne prepovedi bo moral zakonodajalec poiskati bolj ciljno usmerjene rešitve, ki bodo hkrati varovale javni zdravstveni sistem in spoštovale ustavne pravice zdravstvenih delavcev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Zdravniki so si oddahnili! Ustavno sodišče: prepoved dodatnega dela zdravnikov je nesorazmeren in protiustaven poseg v svobodo dela first appeared on NaDlani.si.