»Zdravje oceanov je zdravje človeštva«

Globalni sporazum za zaščito oceanov je dosegel mejno točko. Njegovo ratifikacijo je potrdilo šestdeset različnih držav, kar pomeni, da je človeštvo korak bližje ohranitvi oceanov in omilitvi podnebnih sprememb. Podpisnice imajo zdaj na voljo 120 dni časa, da začnejo delovati v skladu s sporazumom, ki bo po tem času postal zakonsko obvezujoč dokument.

»Morska območja izven nacionalne pristojnosti, ki pokrivajo skoraj dve tretjini svetovnega oceana, človeštvu zagotavljajo neprecenljive ekološke, gospodarske, socialne, kulturne in znanstvene koristi ter koristi za varnost hrane. Zaradi onesnaževanja (vključno s hrupom), prekomernega izkoriščanja, podnebnih sprememb in zmanjševanja biotske raznovrstnosti so pod vedno večjim pritiskom. Sprejeti sporazum je zato nujen korak na poti k zaščiti oceanov,« so po srečanju v New Yorku leta 2023, ko so sporazum zasnovali, zapisali na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Za 60. ratifikacijo, ki bo torej začela veljati januarja, je septembra poskrbel Maroko, sledila pa mu je že tudi Sierra Leone. Kar pomeni, da bo globalni sporazum postal del mednarodnega prava. Z njim bo svet dobil »instrumente za ustanavljanje varovanih območij na oceanih, ki so posebej pomembni za biotsko raznovrstnost; pravila za izvajanje presoj sprejemljivosti za aktivnosti, ki lahko škodujejo biotski raznovrstnosti in se izvajajo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije; pravila glede raziskovanja in uporabe morskih genskih virov ter delitev morebitnih koristi, pri čemer ne bo posegal v pravila veljavnih ribiških sporazumov; ukrepe za krepitev zmogljivosti za njegovo izvajanje zlasti v državah v razvoju ter načine financiranja teh dejavnosti; organe, vključno s strokovnimi, ki bodo bdeli nad izvajanjem tega sporazuma,« so še pojasnili na ministrstvu.

Besedilo sporazuma je nastajalo dve desetletji, okoljevarstveniki pa si od njega obetajo veliko, saj naj bi bilo dokaz, da države lahko sodelujejo pri varstvu okolja. »Sporazum, ki zajema več kot dve tretjini oceana, določa zavezujoča pravila za ohranjanje in trajnostno uporabo morske biotske raznovrstnosti,« je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Morski flora in favna sta namreč že poškodovani zaradi desetletij prelova, onesnaževanja in segrevanja oceanov zaradi podnebnih sprememb. Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je nedavno ugotovila, da je skoraj deset odstotkov morskih ekosistemov ogroženih zaradi izumrtja različnih organizmov. Že pred tremi leti pa so se države z različnih delov sveta strinjale, da bi bilo potrebno do leta 2023 zaščititi trideset odstotkov nacionalnih in mednarodnih voda, da bi si izčrpani vodni organizmi lahko opomogli. A o visokoletečih številkah, ki se nanašajo na varovanje okolja, so razpravljali tudi med sprejemanjem Pariškega podnebnega sporazuma, pa zaradi tega zaenkrat nismo nič bližje zniževanju temperatur ozračja na predindustrijsko dobo.

Tudi zaščita odprtega morja bo zato izziv, saj nobena od držav teh voda ne nadzoruje, vse pa imajo pravico do ribolova in drugih dejavnosti na teh področjih. Trenutno je zaščiten le en odstotek odprtega morja, ki mu grozijo še druge nevarnosti, kot so ideje o globokomorskem rudarjenju. Slovenija je ravno junija letos sprejela moratorij na to dejavnost, s čemer pa je postala komaj 34. država na svetu, ki to podpira. Tudi za ta sporazum bi morali doseči kritično številko 60 držav, da bi lahko iniciativa postala del mednarodnega prava in s tem pravno zavezujoča. Postopek ratifikacije podobnih odobritev pa lahko v določenih državah traja tudi dlje kot pet let. 

Ko bo januarja sprejeta pogodba začela veljati, se bo začel nov postopek. Vsaka od držav bo predlagala območja, ki jih je treba zaščititi, potem pa bodo o njih glasovale države, ki so pogodbo podpisale. Države bodo tako lahko same izvedle oceno vplivov na okolje in sprejele končno odločitev, čeprav bodo lahko ostale države svoje pomisleke izrazile pri nadzornih organih.

Generalni sekretar Združenih narodov je ob zadnjih dveh podpisih izrazil zadovoljstvo, saj da zdravje oceanov pomeni zdravje človeštva. A hkrati so oceani ključni tudi za preživetje vseh ostalih organizmov na svetu. Gre za največji ekosistem, ki naj bi svetovnemu gospodarstvu prispeval 2,5 milijard dolarjev letno in zagotovil osemdeset odstotkov kisika, ki ga dihamo.

Pia Nikolič