ARTICLE AD
Raziskava ESPAD 2024, izvedena med dijaki 37 evropskih držav, je pokazala, da uporaba drog med najstniki upada. Naraščajo pa uporaba e-cigaret, nemedicinska raba zdravil, igranje videoiger in spletnih iger na srečo.
Opazen je porast tveganega vedenja med dekleti, kot dobro pa sta svoje duševno zdravje ocenili le slabi dve tretjini dijakov.
Rezultati raziskave ESPAD 2024 kažejo, da sta pitje alkohola in kajenja v zadnjih 30 letih občutno upadla. Vendar pa beležijo porast uporabe elektronskih cigaret, ki se je od leta 2019 povečala s 14 na 22 odstotkov, pri čemer so dekleta pogosteje poročala o uporabi kot fantje.
Raziskava kaže tudi na dolgoročni upad uporabe prepovednih drog, a konoplja ostaja najpogosteje uporabljena droga. Povprečno 12 odstotkov evropskih dijakov poroča, da so vsaj enkrat v življenju poskusili konopljo.
Slovenija beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države
Mladostniki pri nas konopljo uporabljajo visoko rizično. Zgodnja uporaba konoplje, torej pred 13 letom, je običajno pogostejša pri fantih kot pri dekletih, v Sloveniji pa je ravno obratno. Slovenija med drugim poroča tudi o najvišji zaznani dostopnosti cracka med 16 državami, ki so zbirale te podatke.
Skrb vzbujajoč je podatek o vse pogostejši nemedicinski uporabi zdravil, zlasti med dekleti
Najpogosteje zlorabljena zdravila so pomirjevala, protibolečinska zdravila in zdravila za zdravljenje motenj pozornosti. Tudi pri nemedicinski uporabi zdravil med mladostniki je Slovenija zabeležila enkrat višji odstotek (šest odstotkov) kot druge države, kjer je v poprečju uporaba med dijaki triodstotna. Slovenija beleži tudi enega najvišjih odstotkov vdihavanja plinov, kot je dušikov oksid, pred dopolnjenim 13. letom starosti.
Raziskava je pokazala še, da se je od leta 2019 igranje spletnih iger na srečo skoraj podvojilo, najbolj med dekleti.
Škodljivo igranje na srečo je naraslo na devet odstotkov, kar zahteva okrepljeno preventivo, menijo avtorji raziskave. Približno dva od treh dijakov (65 odstotkov), ki so poročali o igranju iger na srečo, sta to počela preko spletnih platform. Slovenija ima drugi najvišji zaznan odstotek tovrstnega početja (77 odstotkov), pred njo je le Švedska (81 odstotkov).
Tudi igranje videoiger je v porastu – lani je videoigre igralo 80 odstotkov evropskih dijakov, največjo rast pa so zabeležili med dekleti (z 22 odstotkov na 71 odstotkov). Skoraj polovica dijakov poroča tudi o problematični uporabi družbenih omrežij.
Raziskava je pokazala še, da so tovrstna tveganja, ki torej niso povezana z uporabo substanc, v javnosti najmanj obravnavana. Najmanj v Sloveniji in na Islandiji.
Raziskava se je v luči posledic pandemije covida-19 ter ob nadaljevanju konfliktov v Evropi in na Bližnjem vzhodu prvič osredotočila tudi na duševno zdravje mladostnikov in ga ocenila z indeksom Svetovne zdravstvene organizacije. Le 59 odstotkov dijakov je poročalo o dobrem duševnem počutju, pri čemer so fantje dosegli boljše rezultate kot dekleta.
Najnižja raven dobrega duševnega zdravja je bila zabeležena med dijaki v Ukrajini
Skoraj tri četrtine evropskih dijakov je sodelovalo v preventivnih programih, najpogosteje v zvezi z uporabo alkohola in manj glede vedenjskih tveganj.
Rezultati raziskave po mnenju avtorjev kažejo potrebo po celostni obravnavi duševnega zdravja, vedenjskih tveganj in bolj uravnoteženih preventivnih strategij, z upoštevanjem razlik med spoloma in med regijami.
Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Evropsko agencijo za droge (EUDA), koordiniral pa jo je Italijanski nacionalni raziskovalni svet.
V tokratni raziskavi je sodelovalo skupno 113.882 dijakov, starih 15 in 16 let iz 37 evropskih držav, ki so izpolnili anonimni vprašalnik. To je že osmo zbiranje podatkov v okviru projekta ESPAD, ki poteka od leta 1995. S tokratnim so tako obeležili 30-letnico spremljanja tveganega vedenja mladostnikov po vsej Evropi.
vir: sta
The post Zdravje mladih Evropejcev ogroža porast uporabe e-cigaret, zdravil in spletnih iger appeared first on Lokalec.si.