Zdaj je uradno: to so kraji, kjer bo pozeba najhujša! Ste med njimi?

V noči na ponedeljek prihaja resna grožnja pozebe, ki lahko po navedbah Agencije RS za okolje (ARSO) prizadene velik del Slovenije. Najhuje utegne biti v notranjosti države in na izpostavljenih planotah, kjer se bodo temperature spustile globoko pod ledišče. Strokovnjaki pozivajo k ukrepanju – predvsem vrtičkarje in sadjarje.

LJUBLJANA – Po nekaj dnevih pomladnega oddiha, z dnevnimi temperaturami nad 20 °C, nas v začetku prihodnjega tedna čaka drastičen vremenski obrat. Po napovedi ARSO, objavljeni na njihovem uradnem Facebook profilu in spletni strani, se bo že v noči iz sobote na nedeljo čez Slovenijo pomaknila hladna vremenska fronta. Prinesla bo kratkotrajne rahle padavine in predvsem znatno ohladitev.

»V nedeljo čez dan se bo razjasnilo, pihal pa bo okrepljen severovzhodni veter. Na Primorskem pričakujemo tudi zmerno do močno burjo,« so zapisali na ARSO. Veter bo ponoči na ponedeljek oslabel, nebo bo jasno, kar je recept za hitro ohlajanje tal in zraka.

---

Koliko pod ničlo? ARSO z grafiko za vse regije

Po pojasnilih meteorologov bo ponedeljkovo jutro izrazito hladno. Jutranje temperature se bodo po modelskih izračunih gibale med –5 in 0 °C, odvisno od mikrolokacije. »V zatišnih legah in kotlinah, kjer veter ne bo več prisoten, bo najhladneje,« so opozorili.

Na posebni grafiki, ki jo je objavil ARSO, je razvidno, da bodo največja tveganja za pozebo na Notranjskem, Gorenjskem, v alpskih dolinah in delu Štajerske. Tam so jutranje temperature pod –4 °C zelo verjetne. V osrednji Sloveniji, Dolenjski in celo nekaterih delih Prekmurja bodo temperature le malenkost nad lediščem – a tudi tam bo pozeba možna, čeprav morda blažja.

---

Spomladanska pozeba – zakaj je tako nevarna?

Spomladanska pozeba je ena izmed najbolj škodljivih vremenskih pojavov za kmetijstvo, saj pride v času, ko so številne sadne vrste že odcvetele ali celo razvile nastavke plodov. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) lahko že eno samo jutro pod lediščem pomeni popolno izgubo letine določenih sadnih vrst, zlasti pri breskvah, hruškah, marelicah in jabolkih.

»Gre za klasično ‘radiacijsko pozebo’, ko se ob jasnem in mirnem vremenu toplota ponoči preprosto izgubi v vesolje, tla pa se ne morejo več segrevati,« pojasnjuje meteorolog Brane Gregorčič z ARSO. »Sadno drevje je letos zaradi tople zime močno pred razvojem, kar pomeni, da so brsti izjemno občutljivi – že pri –1 °C se lahko pojavijo poškodbe, pri –3 °C pa izguba do 90 % plodov.«

---

Kaj lahko storijo sadjarji in vrtičkarji?

Zaradi napovedane ohladitve so številni vrtičkarji in pridelovalci že začeli s prekrivanjem rastlin s kopreno, premikom sadik v notranje prostore ali celo zakasnitvijo sajenja občutljivih vrst. Na ARSO svetujejo, naj ljudje spremljajo lokalne vremenske postaje in pripravijo zaščitne ukrepe.

»V zavarovanih sadovnjakih lahko uporabimo oroševanje, pri manjših površinah pa pomagajo koprene ali sveče, ki oddajajo toploto,« svetuje agronom Andrej Rebernišek iz KGZS. Ob tem opozarja, da je največja napaka pasivnost: »Veliko ljudi si reče – saj ne bo tako hudo. In potem jokajo nad škodo. Raje ukrepajte prehitro kot prepozno.«

---

Ohladitve in pozebe v preteklosti – kako hude so bile posledice?

Spomladanske pozebe niso redkost, a lahko imajo katastrofalne posledice. Leta 2016 so spomladanske pozebe uničile več kot 80 % pridelka jabolk in hrušk v Sloveniji, škoda pa je znašala več deset milijonov evrov. Podobno se je zgodilo tudi leta 2021, ko je večdnevna pozeba konec aprila uničila skoraj ves pridelek češenj na Dolenjskem.

»Takrat smo izgubili celotno letino na treh hektarjih hrušk. To ni le finančna izguba – to je osebni poraz,« se spominja kmet Milan iz okolice Sevnice. Letošnji scenarij je po besedah strokovnjakov podoben, le da prihaja nekoliko prej.

---

Vpliv na cene sadja in zelenjave?

Če pride do množične pozebe, se to neizogibno pozna tudi pri cenah sadja in zelenjave v trgovinah. Po podatkih Statističnega urada RS so se po spomladanski pozebi leta 2016 cene jabolk dvignile za 34 %, pri breskvah celo za 60 %. Ker Slovenija veliko sadja tudi uvaža, se cene ne podražijo takoj, a dolgoročno pomanjkanje domačega sadja pomeni višje cene ali večjo odvisnost od uvoza.

---

Kaj pa vpliv na čebele?

Pozeba lahko močno prizadene tudi čebelje družine, saj uničenje cvetov pomeni pomanjkanje paše. »Če cvetje odmre zaradi zmrzali, čebele izgubijo vir hrane. Brez paše so družine šibkejše, proizvod

Pozeba lahko močno prizadene tudi čebelje družine, saj uničenje cvetov pomeni pomanjkanje paše. Predsednik Čebelarske zveze Krško Anton Urek je za ePosavje.com povedal: “Bistven problem, ki se ob takšnem razponu temperature pojavi, je takojšen upad vnosa cvetnega prahu in medičine, ki je v tem letnem času izredno pomemben za razvoj čebelje družine.”  Brez zadostne paše so družine šibkejše, proizvodnja medu upade, poveča pa se tudi dovzetnost za bolezni.

Pripravil: N. Z.

Vir: ARSO, KGZS, Čebelarska zveza Slovenije, Statistični urad RS, ePosavje.com, Delo

The post Zdaj je uradno: to so kraji, kjer bo pozeba najhujša! Ste med njimi? first appeared on NaDlani.si.