ZDA prekinile načrtovani strateški dialog s Kosovom

ZDA so načrtovani strateški dialog s Kosovom prekinile “zaradi zaskrbljenosti glede potez začasne vlade, ki so povečale napetosti in nestabilnost ter omejile sposobnost ZDA, da s Kosovom produktivno sodelujejo pri skupnih prednostnih nalogah”, je v petek na družbenem omrežju Facebook sporočilo ameriško veleposlaništvo v Prištini.

Veleposlaništvo je v objavi še navedlo, da odnos ZDA s Kosovom temelji na krepitvi miru in stabilnosti kot osnovi za gospodarski razvoj, a da so “nedavne poteze in izjave vršilca dolžnosti premierja Kurtija postavile izzive pred napredek, dosežen v preteklih letih”.

Strateški dialog je proces, ki ga ameriško zunanje ministrstvo vodi z različnimi državami z namenom izboljšanja dvostranskih odnosov. Krepitev gospodarskih in diplomatskih vezi je kot namen dialoga izpostavilo tudi ameriško veleposlaništvo v Prištini, ki je obenem izrazilo upanje, da ga bodo v prihodnosti lahko nadaljevali.

Vlada v Prištini je v odzivu na odločitev ZDA, ki sicer veljajo za največjo podpornico Kosova, sporočila, da je zavezana miru in stabilnosti v regiji. “Pozdravljamo tudi kritike. Kadarkoli so konkretne, vlagamo vse mogoče napore, da bi se izboljšali in popravili svoje ukrepe,” so zapisali v sporočilu, ki so ga v petek povzeli tamkajšnji mediji.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani pa je zaradi odločitve ZDA izrazila globoko obžalovanje in zaskrbljenost. V sporočilu za javnost je opozorila, da je zavezništvo z ZDA strateško vprašanje, ki zahteva enotnost in zavezanost vseh na Kosovu, ter pozvala vse, naj “razumejo ohranitev tega svetega zavezništva z največjo resnostjo in odgovornostjo”, poroča portal Kosovo Online.

Kurtijeva vlada je bila v minulih letih letih pogosto tarča kritik mednarodne skupnosti zaradi poskusov vzpostavitve popolnega nadzora na severu Kosova, kjer si prizadeva odpraviti tudi tako imenovani vzporedni sistem socialnih služb in političnih uradov na Kosovu, ki jih financira vlada v Beogradu.

Doslej je tako zaprla že številne vzporedne srbske institucije, nazadnje minuli petek, ko je ustavila delovanje sklada za zdravstveno zavarovanje ter sklada za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v Severni Mitrovici.

Beograd takšne poteze označuje kot poskus Prištine, da bi nasilno spremenila etnično strukturo prebivalstva, in to predvsem na večinsko srbskem severu Kosova.

Dialog med Kosovom in Srbijo pod okriljem EU sicer poteka od leta 2011, leta 2013 pa sta strani v Bruslju sklenili sporazum o normalizaciji odnosov. V začetku leta 2023 sta strani nato v Ohridu v okviru dialoga sklenili dogovor o poti k normalizaciji odnosov, a svojih zavez ne izvaja ne Beograd ne Priština.

Glavna pogajalca Srbije in Kosova Petar Petković in Besnik Bislimi sta se v Bruslju v okviru dialoga nazadnje srečala minuli četrtek, a spet nista dosegla napredka.

Odločitev ZDA, da prekinejo načrtovani strateški dialog, prihaja tudi med institucionalno in politično krizo na Kosovu. Ta se je začela po februarskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala Kurtijeva stranka Samoopredelitev, ki pa ni dobila večine v parlamentu.

Kosovski poslanci so konec avgusta po 57 neuspešnih glasovanjih izvolili predsednika novega sklica parlamenta, ne pa tudi srbskega podpredsednika parlamenta. Kljub temu so razglasili, da se je ustanovna seja končala. Ustavno sodišče je nato po pritožbi Srbske liste do 30. septembra prepovedalo vse nadaljnje postopke glede dela skupščine in oblikovanja nove vlade.