8 hours ago
18
ARTICLE AD
Predlog neplačanih prvih dni bolniške: Rešitev ali tveganje za zdravje zaposlenih?
V Sloveniji se vsak dan znova pojavlja en in isti problem. Delovno mesto prazno, sodelavke ni, sodelavca tudi ne. Bolniška. Nič takega, bi rekli, saj so ljudje pač kdaj bolni. Ampak številke ne lažejo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo v letu 2023 zabeležili 1.315.106 primerov bolniškega dopusta – kar pomeni skoraj 18,3 milijona izgubljenih koledarskih dni (poroča NIJZ, marec 2024).
To ni več le zdravstveni problem. To je sistemski izziv, ki zadeva gospodarstvo, organizacijo dela, pa tudi psihološko in socialno varnost zaposlenih.
Slika po regijah: Koroška izstopa
Najbolj na udaru? Koroška. V tej regiji je povprečna dolžina bolniške odsotnosti na zaposlenega znašala kar 25,91 dni (poroča NIJZ), daleč nad slovenskim povprečjem, ki znaša 19. In to še ni vse. Občina Črna na Koroškem, znana po jeklarni in rudarski preteklosti, vodi s kar 36 dnevi bolniške na leto na zaposlenega.
Kaj se dogaja? Ali je tam res toliko več bolezni, ali pa gre za kombinacijo dejavnikov, ki so vsaj deloma tudi sistemski? Starejša delovna sila, težka fizična dela, dolge čakalne vrste, izčrpanost. Vse to je del slike.
“Vsak dan manjka sto ljudi”
Jernej Močnik, glavni direktor podjetja SIJ Metal Ravne, je za STA dejal: “Vsak dan nam manjka okoli sto ljudi. Ne moremo več izvajati procesa, postane nevarno.” V podjetju imajo okoli 10-odstotno bolniško odsotnost, kar pomeni resne izzive pri tro- in štirizmenskem delu. Tudi varnost zaposlenih postane vprašljiva.
Tole predlagajo …
Zato predlog: prvi dnevi bolniške neplačani. Rešitev, ki naj bi zajezila kratkotrajne odsotnosti, za katere v podjetjih menijo, da niso vedno opravičene.
Bogdan Kadiš iz podjetja Monter Dravograd razmišlja podobno: “Kratkotrajne bolniške smo spravili pod tri odstotke. Dolgotrajne pa so še vedno nad sedem.”
Njegova ugotovitev? Pripadnost podjetju igra vlogo. In seveda ukrepi. “Brezplačne športne aktivnosti, spodbujanje zdravja – ampak sistemske spremembe bodo nujne.”
Kaj pa zdravje?
Zdenka Koželj Rekanović, direktorica Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, opozarja, da zdravnikov ni dovolj, čakalne dobe za specialiste pa so dolge. “Marsikatero bolniško bi lahko preprečili s pogovorom. Pa zanj pogosto zmanjka časa,” je dejala za STA.
Medtem Nika Tušek, specialistka medicine dela, poudarja: “Po dolgotrajnih staležih je povratek v službo izjemno težk. Potrebujemo boljšo vključenost medicine dela v urejanje pogojev v podjetjih.”
In kaj če bo prvi dan bolniške neplačan? Bo čovek bolan res ostal doma? Ali bo stisnil zobe in prišel v službo? Tudi bolan. Tudi kužen.
To ni zgolj teoretično vprašanje. V času gripe ali covida so bili takšni primeri pravilo, ne izjema. Sistem, ki kaznuje bolne, lahko povzroči še več bolezni. Med zaposlenimi. Med strankami. V celotni družbi.
In v tujini?
Avstrija je pogosto navedena kot primer. Tam so prvi dnevi bolniške praviloma neplačani. A pozor – imajo čisto drugačen zdravstveni sistem, boljše dostopne storitve, krajše čakalne dobe in tudi večje zaupanje med zaposlenimi in delodajalci. Vse to ublaži učinke tovrstnih ukrepov.
Slovenija pa? Vprašanje, če smo kot družba pripravljeni na podoben rez. Brez da bi pred tem uredili osnovne pogoje. Denimo kadrovsko podhranjenost v zdravstvu, ali nezaupanje, ki vlada med delavci in vodstvi.
Razkorak med potrebami in realnostjo
Koroška ni osamljen primer. Podobno visoko bolniško beležijo v občinah Muta (30 dni) in Radlje ob Dravi (28 dni) (poroča NIJZ). Skoraj tretjino leta brez posameznega delavca. In delodajalci so prišli do točke, ko ukrepi niso več tabu.
Na drugi strani: zdravstvo, ki komaj drži stik z realnostjo. V ambulantah zmanjkuje kadra, splošni zdravniki so preobremenjeni, sekundarnih zdravnikov v manših regijah primanjkuje. To niso izgovori, to so dejstva.
Kaj sledi?
Rešitev ni ena. In zagotovo ni enostavna. Prvi dnevi bolniške brez plačila bi morda prinesli učinek. Ampak tudi tveganje. Tisti, ki si ne morejo privoščiti niti enega dne brez plačala? Verjetno bodo tiho. In prišli delat. Z vročino. Z glavobolom. Z virusom.
Analitiki zato opozarjajo: ukrepi morajo biti premišljeni. Socialno pravični. In usklajeni z reformami na drugih področjih – zlasti zdravstvu. Potrebujemo sistem, ki prepoznava razloge, ne kaznuje posledic.
Zato je morda pravi trenutek za vprašanje:
Ali želimo krajše bolniške? Ali bolj zdrave ljudi?
Ali oboje?
Za resne spremembe potrebujemo čisto sliko. In predvsem pogum, da se pogledamo v ogledalo brez olepšav.
Vir: NIJZ, STA, Zurnal24.si
Pripravil: N. Z.
The post Zbolel? Pripravi se – po novem boš morda moral bolan v službo … Tole predlagajo first appeared on NaDlani.si.
English (US)