Zavezništvo med levico in islamisti obstaja

Francoski parlament je 17. decembra 2025 objavil obsežno poročilo preiskovalne komisije o povezavah med političnimi gibanji in organizacijami, ki širijo islamistično ideologijo. Dokument, ki obsega okoli 600 strani, neposredno omenja stranko La France Insoumise (LFI), ki jo vodi Jean-Luc Mélenchon, in ji očita “bližino” ter “popustljivost” do posameznikov in struktur, povezanih z islamizmom politične narave, poroča Il Giornale.

Komisija, ustanovljena na pobudo desnosredinskih poslancev (med njimi Laurent Wauquiez iz stranke Les Républicains), ugotavlja, da ni dokazanih strukturnih, organizacijskih ali finančnih vezi med političnimi strankami in islamističnimi gibanji. Vendar opozarja na posamezne primere “konvergence” in “izkazane bližine”, predvsem pri nekaterih poslancih LFI.

Po mnenju komisije naj bi stranka izkoristila elektoralno strategijo, ki je pritegnila glasove iz muslimanskih skupnosti v predmestjih (banlieue), kjer radikalni imami vplivajo na volivce. Jean-Luc Mélenchon je obtožbe ostro zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da njegova stranka nima simpatij do teokracij. Tudi širša levica v Franciji skuša omalovaževati ugotovitve komisije, medtem ko desnica jih izpostavlja kot dokaz za potrebo po strožjem ukrepanju proti političnemu islamu.

Širši evropski kontekst
Tema ni omejena na Francijo. Po vsej Evropi, vključno z Italijo, opažajo podobna vprašanja, zlasti v povezavi z množičnimi protesti v podporo Palestini po izbruhu vojne v Gazi. Ti protesti naj bi po mnenju nekaterih analitikov služili kot “trojanski konj” za širjenje političnega islama, ki izkorišča čustveni naboj konflikta za promocijo antiizraelske in včasih antisemitske naracije.

Foto: epa

Antisemitizem, zaostale pozicije glede pravic žensk in državljanskih svoboščin so med najbolj problematičnimi vidiki islamizma, ki ga poročilo opisuje kot ideologijo moči, zgrajeno na verskem integralizmu, in ne kot zgolj religijo.

Pozivi k ukrepanju tudi v Italiji
Italijanski strokovnjaki, kot sta raziskovalec Tommaso Virgili (soavtor knjige o Muslimanski bratovščini) in Davide Romano iz združenja Prijatelji Izraela, menijo, da bi podobne preiskave koristile tudi v drugih evropskih državah, vključno z Italijo. Predlagajo prepoved Muslimanske bratovščine in njenih podružnic, politične sankcije za stranke, ki vzdržujejo stike z nestrpnimi islamističnimi okolji, strožji nadzor nad mošejami (upravljanje samo s strani imamov, ki obsojajo terorizem), soočenje s tujim financiranjem ekstremizma.

Francija velja za “naprednejšo” v tem procesu zaradi zgodovinskih izkušenj s separativizmom in terorizmom, njeno poročilo pa služi kot opozorilo za celotno Evropo.

A.H.