Zavajanje tedna: VAR uničuje nogomet

Tehnologija je v zadnjem obdobju močno posegla v šport, ki se zato posledično iz dneva v dan bolj razvija. Nič drugače ni z nogometom, ki je svojo največjo spremembo doživel leta 2018, ko je bil na svetovnem prvenstvu v Rusiji premierno uporabljen Video Assistant Referee, skrajšano VAR. Kratice ni potrebno posebej prevajati, saj gre za video tehnologijo, ki glavnemu sodniku po posvetovanju s svojo sodniško ekipo, ki med tekmo sedi v za to namenjeni sobi, opremljeno z vsemi tehnološkimi pripomočki, omogoča podroben vpogled v določeno situacijo na terenu. Kljub temu, da se je s tovrstno pomočjo in olajšavo odpravilo številne napake, pa je še naprej velikokrat moč slišati kritike na račun tega, češ da dolgo preverjanje akcij uničuje igro, je zato slavje po golu manj pristno ter da so milimetrski prepovedani položaji nesmiselni. Po drugi strani pa si ne bi mogli več predstavljati, da bi v sedanjem času prezrli tako razvito tehnologijo in zavračali pomoč 42 kamer, ki snemajo nogometno dogajanje s številnih zornih kotov. Bi bil torej povratek na stari sistem zares pametna ideja ali bi to povzročilo zgolj večji kaos? Poglejmo, kaj pravijo številke.

Prvič so v Evropi VAR poskusno testirali v nizozemski ligi, že v sezoni 2012/13. Kasneje je sledilo obdobje tišine in njegove dodelave, nakar so ga po uspešnem svetovnem prvenstvu leta 2018 postopoma dokončno uveljavili v vseh najmočnejših ligah. Poprej je bila v nogometu tehnologija uporabljena zgolj za preverjanje, če je žoga prečkala golovo črto (t.i. goal-line technology). Zaenkrat se sicer VAR lahko uporabi pri preverjanju zadetka, rdečega kartona in prekrška za enajstmetrovko. Pri vseh ostalih situacijah, kot sta denimo prekršek za drugi rumeni karton ali napačno dodeljen avt ali kot pred zadetkom, se zaenkrat še ne sme preverjati. Kljub temu zadnje raziskave kažejo, da se je natančnost ključnih sodniških odločitev po uvedbi VAR povečala. Ena večjih analiz je pokazala, da je pred uvedbo le-tega sodnikova pravilnost znašala okrog 93 odstotkov, zdaj pa je ta 98,8 odstotkov, kar znaša povečanje točnosti in manj očitnih napak v odločilnih situacijah. Teh se je po podatkih IFAB-ovega strokovnega študija zmanjšalo iz približno 1 napake na 3 tekme na 1 napako na 19 tekem. V angleški Premier ligi, ki velja za najmočnejšo, se je recimo trenutna natančnost odločitev povečala iz 82 odstotkov na 96 odstotkov, številke pa se iz leta v leto še višajo, kar dokazuje izboljšano doslednost sodnikov. Glede na to, da je poštenost še vedno lepa vrlina in je v športu ključnega pomena, so očitki, da VAR uničuje nogomet v tem primeru nesmiselni. Če je nogometno pravilo glede prepovedanih položajev (t.i. ofsajdov) jasno določeno, potem se mora gledati vsak milimeter in to smatramo kot pravilno in pošteno. Vsekakor si več ne želimo gledati jasnih napak, kot je bil Maradonin gol z roko, razveljavljen Lampardov gol na mundialu v Južni Afriki ali pa nedosojen Muntarijev gol v neposrednem dvoboju za naslov italijanskega prvaka med Milanom in Juventusom. Že res, da so take stvari ostale v spominu, a so povzročile tudi velik kaos. Ta bo še naprej prisoten, saj so dosojene enajstmetrovke velikokrat dvoumne, v človeški naravi pa je kritiziranje neizbežno. Kljub temu pa lahko z gotovostjo trdimo, da je VAR močno zmanjšal sodniške napake, z vse boljšo tehnologijo in dodelanim sistemom, pa jih bo iz leta v leto vedno manj.

Andraž Velkavrh04