Zavajanje tedna: V kakšnih barvah vidijo psi?

Tokrat preverjamo trditev, ki jo je slišal skoraj vsak lastnik psa: da psi svet vidijo zgolj črno-belo. Gre za razširjen mit, ki pa ga sodobna znanost ne potrjuje.

Razumevanje barvnega vida temelji na delovanju svetlobno občutljivih celic v očesu, imenovanih čepki. Pri ljudeh običajno delujejo tri vrste čepkov, kar omogoča zaznavanje širokega spektra barv. Psi pa imajo le dve vrsti teh receptorjev, zato njihov vid ni enak človeškemu, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je brezbarven. Njihov vid je tako imenovano dikromatski, kar pomeni, da zaznavajo omejen, a še vedno raznolik barvni spekter.

Po ugotovitvah raziskav, ki jih izvajajo organizacije, kot je American Kennel Club, psi najbolje razlikujejo odtenke modre in rumene barve. Rdeče in zelene tone pa dojemajo precej drugače kot ljudje. Pogosto jih vidijo kot odtenke sive ali rjave. To pomeni, da travnik za psa ni živahno zelen, temveč bolj pridušen, rumenkasto-sivkast prostor.

Dodatne študije s področja veterinary ophthalmology potrjujejo, da imajo psi sicer slabšo barvno ločljivost, a to nadomestijo z drugimi prilagoditvami. Njihove oči so bolj občutljive na gibanje in bolje delujejo v slabših svetlobnih razmerah. To je posledica večjega deleža paličic, celic, ki so specializirane za zaznavanje svetlobe in gibanja, kar je bilo evolucijsko koristno za njihove prednike pri lovu.

Pomembno je poudariti, da ideja o črno-belem vidu izvira iz starejših znanstvenih predpostavk iz prve polovice 20. stoletja, ko tehnologija še ni omogočala natančnega preučevanja vida pri živalih. Kasnejše eksperimentalne metode, vključno z vedenjskimi testi, so pokazale, da psi zanesljivo razlikujejo med določenimi barvami, kar neposredno ovrže mit o popolni barvni slepoti.

Tudi praktični poskusi potrjujejo znanstvene ugotovitve. Psi lahko na primer izbirajo med predmeti različnih barv, če so ustrezno naučeni, vendar imajo težave pri razlikovanju med rdečo in zeleno. To je pomembno tudi za lastnike: igrače in pripomočki v modrih ali rumenih odtenkih so za pse bistveno bolj vidni kot rdeči.

Zaključek je jasen: trditev, da psi vidijo samo črno-belo, ne drži. Res je, da je njihov barvni svet bolj omejen kot človeški, vendar še vedno vsebuje barve. Mit tako spada med poenostavitve, ki so se ohranile v vsakdanjem govoru, a jih znanost danes prepričljivo zavrača.

Ana Zupan